Dobro več kot polovica vseh gnojnih otroštvo meningitis povzročila bolezen. Pred letom 1990 se je s patogenom okužil vsak peti otrok. Po tem cepljenje proti Haemophilus influenzae tip b (Hib) je bil uveden z velikim uspehom: število okužb se je vsako leto zmanjšalo na približno 100. Po podatkih inštituta Robert Koch naj bi Hib okužil z epiglotitis or meningitis so zdaj registrirani pri približno 50 ljudeh na leto.
A druga stran tega uspeha je, da mnogi menijo, da cepljenje ni več nujno potrebno. Vendar cepljenje vsi otroci dobro prenašajo, le občasne reakcije na mestu cepljenja, kot so začasna pordelost, oteklina in bolečina ali kratko otekanje limfna vozlišča. Precej redki so gripa-podobni simptomi oz kožni izpuščaj.
Kako in kdaj se cepi?
Stalni odbor za cepljenje (STIKO) na Inštitutu Robert Koch priporoča cepljenje proti Hibu vsem dojenčkom po dopolnjenem drugem mesecu življenja v skladu s koledarjem cepljenja za otroke in mladostnike. Za osnovno imunizacijo damo dva odmerka cepiva vsaj osem tednov, razen dokončanega drugega meseca življenja (pri starosti štirih mesecev). Tretje cepljenje se opravi vsaj šest mesecev v razmiku od prejšnjega drugega cepljenja, torej med dopolnjenim 11. in 14. mesecem življenja. Glede na shemo cepljenja se lahko nadaljnje cepljenje izvaja v starosti treh mesecev.
Za osnovno imunizacijo lahko cepljenje Hib dajemo na primer s kombiniranim cepivom s šestimi potmi hkrati tetanus, poliomielitis, oslovski kašelj, davica in hepatitis B. Ponovna cepljenja proti bakteriji Hib niso na voljo po zaključku osnovne imunizacije.
Od petega leta starosti se cepljenje proti Hib izvaja le v izjemnih primerih. Cepljenje je mrtvo cepivo, ki vsebuje samo značilne površinske strukture (antigene) bakterije. Zaradi tega se cepljenje dobro prenaša. Cepivo se injicira v mišico, bodisi ob strani zadnjice bodisi v nadlaket ali tesno mišice. Če je otrok bolan, cepljenja ne smemo dati, vendar pediater pred cepljenjem natančno pregleda mladega bolnika.
Kaj se zgodi med cepljenjem?
Ko je cepljen, postane človek imun, ne da bi mu bilo treba prenesti celotno moč določene bolezni. Človeški obrambni sistem s cepivom sprejema cele patogene ali njihove dele. Telo reagira s svojimi obrambnimi mehanizmi z oblikovanjem protitelesa. Cepljenja z oslabljenimi patogeni lahko občasno povzročijo šibko klinično sliko zadevne bolezni. Cepiva lahko vsebuje bodisi oslabljene, ponovljive bakterije or virusi (v živo cepiva kot ošpice, norice, tifus peroralno) ali inaktivirani patogeni (inaktivirani cepiva kot tetanus, davica or hepatitis B).
Inaktivirana cepiva vsebujejo bodisi celoten, inaktiviran mikroorganizem bodisi samo tiste njegove dele, ki lahko sprožijo zaščitni imunski odziv. Cilj cepljenja je omogočiti telesu, da se v primeru poznejše "prave" okužbe s patogenom odzove veliko hitreje ali pa ima že na voljo obrambne mehanizme.
