Kako se diagnosticira tesnoba v šoli? | Šolski strah

Kako se diagnosticira tesnoba v šoli?

Diagnozo šolske fobije praviloma postavi pediater ali otroški psiholog oz psihiater. Odločilna je anamneza, torej preizpraševanje simptomov in okoliščin. Poleg tega podrobnega pogovora z zdravnikom se izvajajo fizični in psihološki pregledi, da bi dobili celovito sliko o otroku in njegovem položaju ter izključili druge vzroke za težave.

Kot del psihološke ocene otroka lahko uporabimo različne teste za oceno psihološkega stresa, povezanega s šolo, kar vključuje na primer postopke, ki ponazarjajo otrokovo splošno duševno sposobnost zdravje in intelektualna uspešnost. Le nekaj teh testov je specifičnih za šolsko tesnobo. Eden je tako imenovani test SAT, v katerem se otrokom pokaže 10 slikovnih plošč in se jih prosi, naj povedo nekaj o upodobljenih situacijah.

Izpraševalec lahko pogovor usmeri na tipične vidike šolske tesnobe in temu primerno oceni otrokove odgovore. Ta metoda je bila razvita v sedemdesetih letih, zato jo je treba prilagoditi današnjim šolskim razmeram in jo razširiti za nekatere vidike. Testiranje je torej vedno kombinacija standardiziranih testnih postopkov ter njihovega spreminjanja in interpretacije s strani izkušenega zdravnika ali psihologa v povezavi z rezultati drugih testov.

Šolski strah v osnovni šoli

Načeloma lahko učenci vseh starosti razvijejo strah pred šolo. Vzroki in značilnosti pa so pri mlajših otrocih drugačni kot pri starejših. V osnovni šoli so skoraj vsi otroci vsaj na začetku preobremenjeni.

Za to so lahko zaslužni njihovi sošolci, učitelji ali pouk sami. Na primer, socialno negotovi otroci težko govorijo pred sošolci in zato le malo prispevajo k pouku. Vpoklic jih prestraši, tako kot skupne dejavnosti.

Otrok se mora najprej naučiti obvladovati zahteve šole, učitelj pa mora take otroke posebej spodbujati in jim odvzeti strah. Nekateri učitelji imajo na otroke te starosti nasproten učinek in lahko s posebno strogim vedenjem in visokimi zahtevami glede uspešnosti sprožijo strah pred šolo. To ne pomeni, da je tak učitelj slab, ker večina otrok kot struktura potrebuje stroga pravila.

Vendar ravno v tej starosti pogosto najdemo občutljive učence, ki jih zlahka ustrašimo in razvijejo strah pred šolo. Spori s sošolci to težavo še okrepijo. Osnovnošolski otroci so zato še posebej dovzetni za strah pred šolo. Na srečo je pri otrocih te starosti enostavno zdraviti in premagati, saj je le redko izraz globljega psihološkega napora.