Kako se diagnosticira prsni koš?
An x-ray prsnega koša se imenuje tudi rentgenski toraks. Uporablja se za oceno struktur in organov, ki se nahajajo v v prsih območje in tako omogoča diagnozo nekaterih bolezni. V Rentgen prsnega koša lahko radiolog oceni pljuča, velikost srceje je vzkliknilje membrana Poleg tega so na rentgenskih žarkih jasno vidne zlasti kostne strukture.
Zato Rentgen prsni koš se uporablja tudi za oceno rebra, ključnica, prsnico in prsne hrbtenice. Ker so rentgenski žarki povezani z določeno izpostavljenostjo sevanju za pacienta, se z njimi izključujejo le nekatere klinične slike. Tej vključujejo pljučnica (pljučnica), pnevmotoraks (strmoglavilo pljuč zaradi zraka, ki je vstopil v prostor med je vzkliknil in pljuča), plevralni izliv (kopičenje tekočine med pleuro in pljuči), hematotoraks (kopičenje kri), hilotoraks (kopičenje limfna tekočina) in emfizem (prenapihnjenost pljuč).
Poleg tega je v rentgenskem prsnem košu mogoče zaznati patološke spremembe, kot npr pljuč tumorji, spremembe v požiralniku, spremembe v aorta, srce bolezen ali bolezni sapnika. Pri snemanju rentgenske slike lahko izberete različne poti žarka, odvisno od indikacije slike. Ena je tako imenovana projekcija pa (zadnja-sprednja projekcija).
Tu je pacientov prsni koš obsevan od zadaj, detektorska plošča pa je nameščena pred pacientom. To je najpogosteje uporabljena pot žarka za bolnike, ki lahko stojijo. Poleg tega se navadno naredi bočna slika, da se lahko prsni koš neposredno oceni v več ravninah.
Kot alternativa pa-sliki obstaja ap-slika (spredaj-zadaj projekcija), pri kateri je bolnik obsevan od spredaj, detektor pa je nameščen za prsnim košem. Ta metoda se uporablja predvsem za postelje. Ta pot žarka povzroči povečanje organov, ki se nahajajo na sprednjem delu prsnega koša, saj so bližje viru sevanja.
To je treba na koncu upoštevati pri ocenjevanju rentgenske slike. Za nekatere paciente pa ni druge možnosti (npr. Na oddelkih za intenzivno nego), saj bolniki ne morejo vstati. Slike običajno posnamejo s tako imenovano tehniko trdega žarka.
Uporabljajo se rentgenski žarki z intenzivnostjo 100-150kV. CT prsnega koša (računalniška tomografija) omogoča še podrobnejši pregled prsnega koša ter organov in struktur, ki se nahajajo v njem. Medtem ko rentgenski toraks omogoča le dvodimenzionalni pogled v dveh ravninah, lahko CT slike kombiniramo tudi v tridimenzionalne slike.
V ta namen pacienta potisnejo na kavč skozi nekakšno cev, ki po oddajanju rentgenskih žarkov zazna in izračuna sevanje, ki ga telo oslabi. Čim več sevanja skozi košček tkiva preide, temnejši bo na koncu prikazan na slikah, ki jih izračuna računalnik. Pomembno je, da se bolnik ne giblje čim bolj, saj lahko to povzroči zamegljene slike.
Na koncu ta metoda ustvari veliko posameznih prerezov, ki se nato kombinirajo in tvorijo celotno sliko. Na ta način so organi in strukture prsnega koša prikazani brez prekrivanja in jih je mogoče oceniti glede sprememb. CT prsnega koša je lahko še posebej koristen pri določanju natančne lokacije a pljuč tumorja.
Pogosto se uporablja tudi za odkrivanje pljučnega embolija. Seveda so v CT prsnega koša vidne enake strukture kot pri rentgenskem prsnem košu. Zato je primeren za oceno požiralnika, srce, mediastinum in kostni prsni koš.
Poleg tega limfna vozlišča so tudi jasno vidna v CT. To igra pomembno vlogo, zlasti pri malignih boleznih. Razlog, da se CT namesto rentgenskih žarkov ne uporablja rutinsko, je bistveno večja izpostavljenost bolnika sevanju.
Zaradi tega se CT zahteva le, če običajne metode, kot je rentgenski toraks ali ultrazvok (sonografija) ne more zagotoviti zadostnih informacij o bolnikovi bolezni. Da bi dobili še bolj kontrastne slike, lahko bolniku pred pregledom dajo kontrastno sredstvo. Ker se ta v različnih organih kopiči različno, lahko strukture na ta način bolje ločimo med seboj. CT pregled običajno traja od 5 do 20 minut.
Vsi članki v tej seriji:
