Kako nalezljivo je vnetje mod?
An vnetje mod je v mnogih primerih lahko nalezljiva. Patogeni se prenašajo na različne načine. Na primer oseba, ki trpi zaradi vnetje mod zaradi a mumps okužba se lahko prenaša na virus mumpsa prek slina.
Pogosto je a kapljična okužba, na primer s kašljanjem, zadostuje za to. Kdor je okužen z mumps virus običajno dobi tudi njegovo vnetje žleze slinavke. Vendar okužba ne vodi nujno do vnetje mod.
Tudi tu je res, da se predvsem moški ponavadi razvijajo vnetje mod skozi mumps po puberteti, tako da tudi tretjina do petina okuženih moških trpi zaradi vnetja mod. Tudi vnetja testisov, ki jih povzročajo spolno prenosljive bolezni kot gonoreja ali klamidije, so nalezljive. Vendar so običajno z zadevno osebo okuženi samo spolni partnerji.
V heteroseksualnih parih lahko moški s tem prenese bakterije svojemu partnerju, pri katerem lahko pride tudi do vnetja ženskih spolnih organov. Nasprotno pa lahko ženska okuži svojega moškega partnerja z bakterije, pri čemer lahko moški partner razvije vnetje mod. Neposredna okužba z vnetjem testisi lahko pride med homoseksualnim odnosom med moškima.
Načeloma pa se samo povzročitelj prenaša z ene osebe na drugo. Ni vedno gotovo, ali bo okuženi moški pozneje tudi trpel vnetje mod, vendar je to pogost pojav. Ob ustrezni higieni genitalij, okužba s klamidijo in Gonoreja brez spolnih stikov.
Diagnoza
Za diagnozo vnetja testisov so na voljo različna sredstva: najprej je pogovor med zdravnikom in pacientom - imenovan tudi anameza - pomemben za natančne ugotovitve simptomov in poteka dogodkov. Pogosto lahko iz tega pogovora postavimo razmeroma jasno diagnozo. Pogovoru običajno sledi pregled testisi, kot je palpacija.
Če se bolnik na pritisk boleče odzove ali če je testis že vidno otekel in pordel, so to lahko pokazatelji vnetja testisi. Poleg tega lahko zdravnik uporablja ultrazvok testisov (ultrazvok) za diagnozo. Ultrazvok se lahko uporablja za vizualizacijo kopičenja tekočine, tj. edema, pa tudi otekline ali torzije.
Ultrazvok je zelo poceni, hiter in predvsem varen način pregleda bolnika. Če se sum bakterijske okužbe potrdi, je pomembno določiti natančen patogen. Antibiotična terapija mora biti vedno usmerjena proti patogenu in ne kot "vsestranski napad" z antibiotikom širokega spektra. V nekaterih primerih to sicer ni mogoče ali celo koristno, vendar se vedno skuša boriti proti patogenu v ciljno usmerjen način, da se ohrani antibiotiki s širšim učinkom pri morebitnih kasnejših boleznih.
Čez čas, bakterije razvijejo odpornost na pogosto uporabljene antibiotiki, zato je farmacevtska industrija od izuma antibiotikov na trg pripeljala več različnih generacij antibiotikov z različnimi mehanizmi delovanja. Za natančno diagnozo povzročitelja se odvzame urin in goji kultura v laboratoriju. V optimalnih pogojih se nato patogeni nenadoma razmnožijo v laboratoriju in jih je običajno mogoče po nekaj dneh identificirati z različnimi testi.
V primeru okužbe z mumpsom patogena klasično ne odkrije kultura, temveč imunološki test, ki zazna nekatere snovi v telesnih tekočinah (Kot kri, seme, urin). Eden od teh testov se imenuje ELISA in se uporablja tudi na primer za odkrivanje virusa HIV. Test ELISA običajno stane približno 20 €, pri čemer stroške krije zdravje zavarovanje.
