Kako se diagnosticira rak debelega črevesa?

Predstavitev

Če črevesno rak obstaja sum, pacientova zdravstvena zgodovina Najprej je treba opraviti anamnezo. Posebej zanimivi so znaki bolezni, za katere obstaja sum, da so tumorji, pa tudi družina zdravstvena zgodovina z možnimi znaki povečane incidence debelega črevesa in danke rak. Nato mora bolnik temeljito opraviti Zdravniški pregled. Najpomembnejši pregled je palpacija rektum.

Splošne informacije

Z rektalno palpacijo lahko palpiramo do 60% tumorjev. V primeru višje lociranih tumorjev je včasih mogoče otipati tumorsko maso v trebuhu. Za iskanje se uporablja hemokultni test kri primesi v blatu, ki lahko nastanejo zaradi izgube krvi v prebavilih zaradi tumorja.

Od 50. leta je ta test priporočljiv tudi za preprečevanje debelo črevo rak. Tisti, ki imajo visoko pogostnost družinskih članov, ki trpijo za črevesnim rakom, lahko opravijo tudi genetski test za boljšo oceno njihovega individualnega tveganja za razvoj raka. Ko kri analizira (laboratorijske vrednosti), nekatere krvne vrednosti lahko kažejo na tumorsko bolezen.

Na primer, nizka kri vsebnost pigmenta (hemoglobin) lahko kaže na kronično izgubo krvi, kar je še posebej pogosto pri tej vrsti tumorja. Tako imenovani tumorski markerji so snovi v krvi, ki jih pogosteje najdemo pri nekaterih vrstah raka in zato lahko kažejo na raka. Tumorske markerje tvorijo tumorji sami ali pa njihovo tvorbo spodbujajo oni.

Ne igrajo pomembne vloge pri začetni diagnozi a debelo črevo karcinom, saj pogosto najdemo lažno pozitivne rezultate (pozitiven tumorski marker, vendar brez raka). Če pa se ugotovi, da je določena vrednost tumorskega markerja pred operacijo povišana, ki po operaciji izgine, lahko ta marker še posebej dobro uporabimo za diagnosticiranje ponovnega izbruha tumorja (ponovitev tumorja) s hitrim krvni test. Končno potrditev diagnoze opravi a kolonoskopija z vzorčenjem tkiv. Slike a kolonoskopija si lahko ogledate pod temo Colon Rak.

Kolonoskopija

Kolonoskopija je metoda izbire za neposredno oceno in razvrstitev poškodb sluznice in jo je treba izvesti, če obstaja sum na črevesni rak. Med tem pregledom se slike prek cevne kamere (endoskop) prenesejo na monitor. V ta namen kamero pomaknemo do konca debelega črevesa (cekum) in nato med počasnim umikanjem ocenimo sluznico.

Med kolonoskopijo so bili dodani dodatni vzorci tkiva (biopsijo) lahko vzamete s sumljivih območij sluznica. Zrcaljenje je primerno tudi za odstranjevanje večjih izrastkov na sluznici (polipi) z zanko. Ocena tkiva pod mikroskopom (histološke ugotovitve) je veliko bolj pomembna kot (makroskopske) ugotovitve, zabeležene s prostim očesom.

Šele pri histološkem pregledu lahko določimo vrsto tumorja in njegovo širjenje v plasteh črevesne stene. Od tega je treba ločiti tako imenovano rektoskopijo (rekto-sigmoidoskopija). Ta metoda omogoča spodnje odseke črevesja (rektum, rektum in sigmoid) za ogled skozi togo cev. Ker ta pregled vidi samo konec črevesja, ne daje prednosti pred kolonoskopijo in se zato rutinsko ne uporablja pri diagnostiki tumorjev.