Katarakta

Sinonimi v širšem pomenu

zamegljenost leče, mrena, starostna mrena

Definicija

Katarakta (ta izraz, kotglavkom“, Se ne sme več uporabljati, ker obstaja nevarnost zamenjave z“ drugo ”zvezdo). Katarakta se na splošno nanaša na katero koli obliko motnosti leče. Pri ljudeh je običajno prozorna leča nameščena za učenec in je del optične naprave, s katero lahko oko prilagodi svoj fokus.

Pri napredni katarakti je videti siva tančica za učenec. Od tod izvira izraz "mrena": "siva" zaradi tančice in "zvezda" zaradi fiksnega pogleda, ki ga lahko opazimo pri slepih ljudeh. Beseda katarakta prvotno izhaja iz grščine (cataracta) in pomeni »slap«. Takrat se je domnevalo, da je siva tančica strjena tekočina, ki je tekla navzdol pred učenec. Posledica oblačnosti vidnega polja je bila vtis, da gledamo skozi slap.

Kako pogosto se pojavi katarakta?

Pri starejših od 65 let ima skoraj 100% mreno in približno 50% opazi motnje vida, ko doseže 75. leto starosti. Vsako leto v Nemčiji zaradi katarakte operirajo od 400,000 do 600,000 ljudi. Na splošno je najpogostejši vzrok nezdravljena mrena slepota na svetu.

Najpogostejša oblika je starostna mrena = mrena. V območju katarakte leča v očesu postane motna. To zameglitev imenujemo tudi katarakta.

Katarakta naj bi se pojavila takoj, ko zamegljenost leče močno poslabša vsakdanje življenje. Ta oblačnost naredi lečo neprozorno za svetlobo in povzroči počasno zmanjšanje vida, kar lahko vodi do popolnosti slepota in poslabšanje ostrine vida. Katarakta je najpogostejši vzrok za slepota na svetu.

Glavni simptom sive mrene je vedno manjša ostrina vida. Zaradi kristalov, ki izvirajo iz spremenjene strukturne beljakovin v očesna leča, svetloba neovirano ne doseže več mrežnice in leča izgubi svojo prosojnost. Siva meglica je tipičen znak začetne sive mrene.

Kontrast in barve je vse težje videti kot skozi meglo. Primerjava, kot da gledamo skozi zamegljeno okensko steklo, kaže, kako omejene so prizadete osebe, zlasti v kasnejšem poteku sive mrene. Na tej točki je siva obarvanost zenice običajno vidna drugim in na fotografijah prizadete osebe nimajo več tako imenovanega „rdeče oči".

Poleg tega se vpadna svetloba dodatno razprši zaradi zameglitve in tako povzroči povečano občutljivost na bleščanje pri osvetlitvi ozadja, kar je lahko nadaljnji znak. To je še posebej opazno in zelo neprijetno pri vožnji v temi. Tudi kontraste ali barve zaznavamo le oslabljeno.

Pogosto se poleg zmanjšanja vida pri katarakti pojavi tudi dvojni vid. Obstoječa prezbiopija izboljša se očitno brez razloga, kar je tudi znak sive mrene. Kratkoročno se lahko vid na blizu izboljša, tako da za določeno časovno obdobje očala niso več potrebne pri 90 odstotkih vseh bolezni katarakte so katarakte v starosti (katarakta senilis).

Če se katarakta ne zdravi, povzroči slepoto. Pri mnogih starejših ljudeh pa sposobnost gledanja skozi mreno tako postopoma upada, da operacija ni potrebna. 90 odstotkov vse mrene je mrena starejših (mrena sive mrene).

Če se katarakta ne zdravi, povzroči slepoto. Pri mnogih starejših ljudeh pa katarakta poslabša njihov vid tako postopoma, da operacija ni potrebna. Katarakto diagnosticira oftalmologa na podlagi zgoraj opisanih simptomov in s pregledom leče pri špranjski svetilki (naprava za osvetlitev očesa) in ostrine vida.

Če je motnost tako izrazita, da ozadja očesa ni mogoče preučiti, an ultrazvok pregled je lahko koristen tudi pri katarakti. Je hiter, neboleč in lahko zagotovi informacije o: tkivu, ki mu je izpostavljeno ultrazvok, v tem primeru zadnji del očesa.

• Debelina
• Doslednost in
• Spremembe

Primerjava parov oči. Na levi je bila mrena obarvana kot zenica, mrena pa je bila opazna na desni.

Oblike sive mrene (oblike sive mrene) najprej delimo na pridobljene in prirojene vrste. Pridobljene oblike sive mrene predstavljajo približno 99% vseh sive mrene (sive mrene). Prirojeno mreno lahko razvrstimo tudi glede na njihov izvor v rojstnem kanalu (prirojeni) in njihov genetski izvor (prirojeni), torej tudi v primeru drugače ne vplivnega razvoja: v primeru prirojene mrene je drugače, ker otrokov vid se še ni razvil.

To je zelo zapleten postopek in se lahko zgodi le v prvih letih življenja. Če je razvoj v tem času moten, vse življenje motnje vida do rezultata slepote.

• Starostna mrena (več kot 90% vse pridobljene mrene) = tej bolezni običajno rečemo »mrena
• Katarakta, ki jo povzročajo splošne bolezni, kot so: intoleranca za diabetes mellitus galaktozo ledvične bolezni ledvična odpoved tetanus različne druge mišične in kožne bolezni
• Sladkorna bolezen
• Nestrpnost do galaktoze
• Bolezni ledvic in ledvične odpovedi
• Tetanus (ključavnica)
• Različne druge bolezni mišic in kože
• Katarakta zaradi vnetja oči
• Pooperativna katarakta po vitrektomiji
• Poškodba (travmatična) katarakta, ki jo povzroči nesreča Tujci so prodrli po nesrečah Električni šoki Izpostavljenost sevanju
• Nesreče
• Prodor tujkov
• Elektrošok
• Izpostavljenost sevanju
• Strupena (farmakološko ali toksično proizvedena) katarakta
• Zdravila, ki vsebujejo kortizon
• Nekatere kapljice za oko, ki se uporabljajo pri zdravljenju glavkoma (glavkom = glavkom in parasimpatomimetiki)
• Sladkorna bolezen
• Nestrpnost do galaktoze
• Bolezni ledvic in ledvične odpovedi
• Tetanus (ključavnica)
• Različne druge bolezni mišic in kože
• Nesreče
• Prodor tujkov
• Elektrošok
• Izpostavljenost sevanju
• V rojstnem kanalu, pridobljenem z virusnimi okužbami, mumps rubeole (precej redko)
• rdečk
• Mumps (precej redko)
• Genetsko bodisi X-kromosomsko podedovane trisomije 13 in 15 Downov sindrom in drugi sindromi
• Bodisi X- kromosomsko podedovan
• Trisomija 13 in 15
• Downov sindrom in drugi sindromi
• Presnovno povezano z galaktozemijo (nestrpnost do določene sestavine sladkorja)
• rdečk
• Mumps (precej redko)
• Bodisi X- kromosomsko podedovan
• Trisomija 13 in 15
• Downov sindrom in drugi sindromi

Ker umetna leča ne omogoča več bližine ali daleč prilagajanja ostrine (prilagoditev), pacient še vedno potrebuje očala.

Bodisi za razdaljo bodisi za branje očala za bližnje. Po operacija katarakte, mora bolnik počivati ​​naslednjih 4 - 6 tednov. To pomeni brez nepotrebnega težkega fizičnega dela, brez tekmovalnih športov, če je le mogoče ne plavanje, izogibajte se savni in tudi nobenega pritiska na oko.

Preden so bile na voljo umetne leče, so predpisali očala za mreno. Danes so le redko potrebne, če ne bi bilo mogoče vstaviti nobene umetne leče ali če ne bi prenašali kontaktne leče. Očala za mreno so zelo močan plus - očala s pribl.

12 - 15 dioptrij. To pomeni, da so vsi predmeti zaznani za približno 25 odstotkov večji. A tudi tu je treba paziti, da razlika v lomni moči med desnim in levim očesom ni prevelika, sicer bo slika v obeh očeh zaznana drugače.

Zaradi tega so očala za mreno pogosto imela le eno lečo s posebno močno lomno močjo. V primeru enostranske neusmiljenosti kontaktne leče so zato boljši, ker bližje kot je razdalja do očesa, manjša je razlika v velikosti slike. Če se zamegljenost leče, ki jo povzroči katarakta, močno poslabša in močno omeji normalen vid, je edina možnost zdravljenja operacija.

Ta operacija je v Nemčiji postala rutinski postopek in je skoraj vedno uspešna.

• Postopek: Operacija katarakte se lahko izvaja kot ambulantni ali stacionarni postopek. Stacionarno bivanje po takem posegu traja približno 2-3 dni. Obeh očes nikoli ne operiramo hkrati.

  Sprva se operira samo eno oko, po njegovem zacelitvi pa drugo oko. Operacija se običajno izvaja pod lokalna anestezija. V ta namen se anestetik v obliki kapljic kaplja neposredno v oko, ki ga je treba operirati, ali se z brizgo injicira v oko očesa.

  Med nadaljnjo operacijo je oblačno očesna leča se odstrani in nadomesti z novo lečo iz plastike (tako imenovana intraokularna leča). Najpogosteje uporabljen postopek je tako imenovana fakoemulzifikacija. Pri tem postopku se na ovojnici očesne leče (kapsula leče) naredi majhen rez.

  Uporaba ultrazvok, lahko jedro leče nato skozi rez v kapsuli utekočini in izsesa skupaj s skorjo leče. Nato se nova umetna leča vstavi v kapsularno vrečko. To je za bolnika običajno neboleče.

  Na koncu je oko prekrito z mazilnim povojem, ki naj ostane nekaj dni na mestu, zlasti ponoči, za zaščito.

• Po operaciji: Nekatere stvari so nujne po operacija oči. Operiranega očesa v nobenem primeru ne smete drgniti. Prav tako v prvih dneh ne sme priti v stik z vodo.

  Pri pranju posode bodite posebno previdni lasje. Telesne napore je treba nadaljevati šele po posvetovanju z zdravnikom. To velja tudi za udeležbo v cestnem prometu, ki naj bi se izvajala šele po zadovoljivem test oči je bila izvedena.

  Ker se moč vida v prvih tednih po operaciji lahko zelo razlikuje, je treba počakati, preden namestite nova očala. Tudi večina bolnikov potrebuje sončna očala po operaciji, saj je nova leča bolj pregledna kot stara leča v oblaku.

• Čas: čas, ko operacija katarakte je treba izvesti, odvisno od posameznega bolnika. Po eni strani je odvisno od tega, v kolikšni meri je bolnikov vid že prizadet in ali to že posega v bolnikovo vsakdanje življenje.

  Po drugi strani pa igra glavno vlogo starost. Mlajše bolnike, ki so na primer še vedno aktivno udeleženi v prometu, je treba operirati z manj izgube vida kot starejše ljudi, ki so v glavnem doma. V primeru prirojene sive mrene je treba otroka čim prej operirati, saj se le tako lahko naučimo videti brez zapletov.

• Vrste leč: Vstavljeno novo lečo lahko prilagodite bolniku.

  Na voljo so različni materiali (npr. Polimetil metakrilat = pleksi steklo, silikon, akril). Poleg tega lahko nova leča ustvari eno ali več goriščnic in se prilagodi bližnjemu ali daljinskemu pogledu. Dandanes se večinoma uporabljajo "mehke" zložljive leče.

  Te lahko presadimo v oko v valjani obliki in zato potrebujemo manjši rez kot "trde" leče. To zmanjša pojav zapletov. Na koncu so na voljo tudi posebne leče, ki pa niso primerne za vse bolnike.

  Vsebujejo lahko posebne barvne filtre in omogočajo tudi progresivni vid.

• Zapleti: Pri večini bolnikov je operacija zelo uspešna (90% bolnikov ima boljši vid). Vendar pa lahko sočasne bolezni bolnika pomembno vplivajo na uspeh operacije. Na primer, bolniki z drugimi očesnimi boleznimi, kot so bolezni mrežnice, motnje krvnega obtoka od optični živec ali povezane s starostjo makularna degeneracija (AMD) se bo vid manj izboljšal.

  Drugo tveganje za operacijo je, da se kapsularna vrečka poškoduje, ko odstranimo zamegljeno lečo in po novem ne bo mogoče vstaviti nove leče. V takem primeru pa so običajno na voljo alternativni postopki, pri katerih je nova leča na primer vstavljena neposredno za zenico. Drugi zapleti vključujejo otekanje ali ločitev mrežnice, štrlenje steklastega telesa, če je kapsula leče poškodovana, ali okužbe na kirurškem polju.

  Vendar jih je običajno mogoče zlahka zdraviti s sodobnimi zdravili.

• Post-star: V nekaterih primerih se postopoma izgubi prvotno izboljšana vidna zmogljivost po nekaj tednih ali mesecih po operaciji. To tako imenovano nadzvezdo pa je mogoče enostavno popraviti v dodatnem majhnem posegu z laserjem.

V vmesnem času obstaja možnost zdravljenja katarakte z laserjem poleg metode kirurškega posega. S to novo tehniko poseben laser (femtosekundni laser) prevzame reze v očesu, ki jih je kirurg prej naredil ročno.

Laser oddaja svetlobne impulze v območju femtosekund (1/14 sekunde) in sprošča visoko energijo, ki jo lahko uporabimo za kirurški rez. Incizije vnaprej načrtuje kirurg in jih med operacijo neprestano spremlja z mikroskopom. Z laserskim zdravljenjem naj bi zagotovili natančnejšo in varnejšo terapijo sive mrene in boljšo kakovost vida z natančnejšo poravnavo umetne leče.

Simptomi draženja, ki se lahko pojavijo v očesu po kirurškem zdravljenju, so tudi manj pogosti: laser potrebuje le delček ultrazvočne energije, da razbije in izsesa staro lečo, kot pri običajnem postopku. Nadaljnja prednost je, da lahko laser popravi tudi sočasno ukrivljenost roženice očesa, saj lahko to med operacijo laser popravi z laserjem. Postopek lahko izvedemo pod lokalna anestezija z solze in ambulantno.

Vendar pa zaradi visokih stroškov nabave zdravljenje z femtosekundnim laserjem še ni mogoče v vseh klinikah. Vzroki za sive mrene so zelo raznoliki. Najpogostejša je starostna mrena (Cataracta senile = katarakta), ki je ni mogoče pripisati nobenemu posebnemu vzroku.

Najverjetneje lahko to obliko sive mrene pripišemo slabši oskrbi leče v starosti s hranili. Druge pridobljene sive mrene lahko bolje pripišemo vzroku. Na primer poškodbe očesa Vzrok je lahko (cataracta traumatica) in izpostavljenost sevanju (zlasti rentgenski, infrardeči in UV-svetloba).

Kronično vnetje žilnice (cataracta komplika), tako kot pri bakterijskih ali virusnih okužbah, lahko povzroči tudi mreno. Podhranjenost (predvsem pomanjkanje vitamina A., pogosto težava v državah v razvoju) in številne bolezni, ki vplivajo na presnovo leč (kot je npr sladkorna bolezen mellitus) vzroki sive mrene. Načeloma torej vse, kar lahko moti prehrano in oskrbo leče s kisikom.

Ni pa vedno treba pridobiti katarakte, lahko pa je tudi prirojena (cataracta congenita) ali se razvije med nosečnost (cataracta connatale) kot posledica maternične, tj. prenatalne okužbe matere (npr. ošpice in rubela virus). V takih primerih je treba operacijo sive mrene opraviti čim prej, sicer obstaja nevarnost oslabelosti vida (ambliopija).

• Optični živec (nervus opticus)
• Roženica
• Lens
• Sprednja očesna komora
• Ciliarna mišica
• Stekleno telo
• Mrežnica (mrežnica)

Možnosti za boljši vid po operaciji sive mrene so načeloma zelo dobre. Predpogoj je seveda, da nobena druga očesna bolezen ne moti vida in da se katera koli obstoječa osnovna bolezen ustrezno zdravi. Pri zdravljenju sive mrene pri otrocih je najpomembneje, da se terapija začne pravočasno.

Stranska opomba: Včasih so predpisani tako imenovani "anti-katarakti". To so zdravila, ki naj bi bila učinkovita proti zameglitvi leč. Redki zapleti v zdravljenje katarakte sta ruptura zadnje kapsule in bakterijska okužba.

V večini primerov je bakterije se ne prenašajo z nečistimi instrumenti, ampak prihajajo iz pacientove lastne konjunktivne vrečke. Bolniki s šibkim imunski sistem (npr AIDS) ali splošne bolezni, kot so sladkorna bolezen mellitus oz nevrodermatitis so še posebej ogroženi. Posebej pozna posledica operacije sive mrene je lahko zvezdica.

Izraz post-zvezda se uporablja za opis zameglitve zadnje kapsule. Motnost nastane bodisi zaradi spremembe v tkivu bodisi zaradi regeneracije celic na površini leče (epitelijske celice leče), ki med operacijo niso bile popolnoma odstranjene. Nato lahko poskusite z laserjem prerezati osrednji del zadnje kapsule ali obnoviti celice s priseskom.

Poleg nošenja posebnih očal za mreno oz kontaktne leče, odstranitev pacientove lastne leče in hkratna zamenjava z umetno lečo lahko štejemo tudi za terapijo. Takoj, ko pride do drastične omejitve vsakdanjega življenja zaradi sive mrene, je treba razmisliti o kirurški odstranitvi leče. The očesna leča je sestavljen iz treh delov: kapsule, skorje in jedra. Ko odstranite lečo, se kapsula ohrani in vanjo vstavi novo umetno lečo.

Kirurški postopek se izvaja kot ambulantni postopek pod lokalna anestezija. Pred operacijo se natančno izračuna moč nove umetne leče za vsakega bolnika na podlagi skupne lomne moči prizadetega očesa. Intraokularna leča (IOL) je najpogosteje uporabljen vsadek v medicini po vsem svetu.

Gre za umetno lečo, ki je na voljo v različnih materialih in vrstah leč, tako da je za vsakega pacienta mogoče najti primerno lečo. Leče so lahko izdelane iz PMMA (pleksi steklo), silikona ali akrila. Slednja dva materiala sta zložljiva in zato med vstavljanjem zahtevata manjši rez.

Vendar pa jih je mogoče uporabiti samo za izdelavo leč za zadnjo komoro, medtem ko se PMMA lahko uporablja za leče za sprednjo in zadnjo komoro. Prav tako jih je mogoče razdeliti glede na mesto implantacije: za lečo so vstavljene leče iris (leče zadnje komore) in leče, ki jih lahko namestimo pred šarenico (leče sprednje komore). Metoda izbire so leče zadnje komore, saj imajo manj zapletov in lokacija se je izkazala za najboljšo.

Nadaljnja klasifikacija temelji na številu obstoječih žarišč: monofokalne leče so standardni model intraokularnih leč. Proizvedejo samo eno goriščno točko in omogočajo oster vid na daljavo ali v bližini. Vendar je treba pri tem modelu po operaciji vedno nositi očala za bližnji ali daljni vid, saj umetna leča ne more spremeniti svoje ukrivljenosti in zato prilagoditev bližnjega in daljnega vida (nastanitev) ni mogoča.

Multifokalne leče pa imajo več goriščnih razdalj in so namenjene ostremu pogledu na bližnjih in daljnih razdaljah. Zato očal ni treba nositi za večino vsakdanjih dejavnosti, lahko pa jih uporabljamo v temi ali za opazovanje ponoči. Odločitev, katero vrsto leč je treba uporabiti, je zato treba sprejeti za vsakega bolnika posebej glede na njegove potrebe.

Mesece do leta po operaciji lahko pride do regenerativne zvezdice, ki se kaže v ponovnem poslabšanju vida. Potem bo morda potreben nadaljnji kirurški poseg. Odločitev o tem, kateri tip leče je treba vstaviti, je treba torej sprejeti za vsakega bolnika posebej glede na njegove potrebe.

Mesece do leta po operaciji lahko pride do regenerativne zvezdice, ki se kaže v ponovnem poslabšanju vida. Potem bo morda potreben nadaljnji kirurški poseg. Že v starih Egipčanih so mreno zdravili tako imenovani graverji mrene.

Pri tem postopku so naredili rez na strani očesa, tako imenovano iglo sive mrene pomaknili do leče in lečo pritisnili na dno zrkla. To je osvobodilo pogled, čeprav ostrenje ni bilo več mogoče. Pogosto pa so se pojavljale okužbe, ki so pogosto vodile v slepoto.

V tej državi so takšne operacije izvajali v srednjem veku. Večinoma s potujočimi zdravilci ran, ki so svoje storitve ponujali na festivalih in sejmih. Zato jih pogosto ni bilo mogoče sodno preganjati, ko je slepota nastopila tedne pozneje.

Skladatelja Johanna Sebastiana Bacha so tako zdravili na obe očesi. Nikoli si ni opomogel, oslepel in umrl zaradi posledic.