Kateri so vzroki za shizofrenijo?

Predstavitev

Shizofrenija je zelo zapletena klinična slika, katere natančni vzroki še niso pojasnjeni. Obstajajo različni poskusi razlage razvoja manifesta shizofrenija. Najpomembnejši model je model za obvladovanje stresa in ranljivosti.

Navaja, da je pred pojavom shizofrenih simptomov dovzetnost za shizofrenija. Tako lahko stres pri prizadeti osebi sproži shizofrenijo, ker ti mehanizmi spoprijemanja ne zadostujejo. Obvladovanje pomeni sposobnost obvladovanja in obdelave stresnih situacij.

Kateri so različni vzroki za shizofrenijo?

Natančni vzroki niso znani, veliko število posameznih dejavnikov pa naj bi vplivalo na sprožitev shizofrenije. Vzroki, ki lahko prispevajo k razvoju shizofrenije, vključujejo

  • Genetska nagnjenost: verjetnost shizofrenije se pri otrocih shizofrenih staršev močno poveča. Vendar se večina novih primerov pojavi pri bolnikih, ki nimajo družinske anamneze shizofrenije.
  • Spremembe v možganov: Spremembe v limbični sistem, ki je med drugim odgovoren za predelavo čustev, so opazili pri nekaterih ljudeh s shizofrenijo.
  • Biokemijske spremembe: Naše telo je za pravilno delovanje odvisno od različnih snovi.

    Še posebej možganov je odvisna od a ravnovesje med različnimi selnimi snovmi. Pri shizofreniji so bile ugotovljene nepravilnosti, zlasti pri eni snovi, ki dopamin.

Statistično je, da imajo otroci staršev s shizofrenijo večjo verjetnost za razvoj shizofrenije kot pri splošni populaciji. Prebivalstvo je verjetno približno 1% bolj verjetno shizofrenija pri otrocih, 5 do 10-krat bolj verjetno, da ima enega od staršev z motnjo, in približno 40 do 50-krat bolj verjetno, da imata dva starša z motnjo.

Dvojčki so tudi bolj izpostavljeni drugemu otroku, če ima eden od njih shizofrenijo. Vendar še ni dokazano, da bi sprememba določenega gena pojasnila sprožitev shizofrenije. Trenutno lahko torej govorimo le o statistično povečani verjetnosti pri sorodnikih prve stopnje.

Čeprav to močno nakazuje na genetsko komponento, ima približno 20% tistih s shizofrenijo družinskega člana, ki ima tudi shizofrenijo. V Ljubljani so bile ugotovljene različne strukturne spremembe možganov ki lahko delno pojasni simptomi shizofrenije. Da bi to ugotovili, so primerjali zelo veliko zdravih ljudi z enako velikim številom ljudi s shizofrenijo in statistične spremembe strukturnih sprememb.

V tem procesu so bile določene posebne spremembe na nekaterih področjih možganov bolnikov. Biokemično je najbolj razširjena hipoteza dopamin hipoteza. Dopamin je nevrotransmiter ki oddaja signale nevronom (živčnim celicam) in na ta način nadzoruje številne procese v možganih.

V preteklosti se je domnevalo, da navaden presežek nevrotransmiter dopamin vodi v shizofrenijo. Od te predpostavke smo zdaj prešli na veliko bolj zapleteno različico. V možganih obstaja več "dopaminskih mrež". Pri shizofreniji pride do neravnovesja v porazdelitvi dopamina in tako so določena področja možganov preobsežena z dopaminom, drugi deli pa jim manjkajo. Drugi vpleteni nevrotransmiterji so verjetno glutamat in serotonina, ki preko različnih receptorjev vplivajo na obdelavo informacij v možganih.