Pri katerem zdravniku je treba iti? | Analna razpoka

Pri katerem zdravniku je treba iti?

Če imate simptome analna fisura, se morate nujno posvetovati z zdravnikom, da lahko simptome zdravite zgodaj. Še posebej pomembno je, da se z zgodnjim zdravljenjem čim bolj zmanjša razširitev in poslabšanje ugotovitev in tako prihrani nepotrebno trpljenje pacienta. V primeru analna fisura, posvetovati se je treba s strokovnjakom, tako imenovanim proktologom.

To je strokovnjak, ki se ukvarja z boleznimi rektum. V nasprotnem primeru se lahko posvetujete tudi z gastroenterologom. Ti strokovnjaki lahko poiščejo tudi druge vzroke opisanih simptomov in morda resnejše, na primer rakave razjede, ali jih celo z gotovostjo izključijo.

Kako zdravim analno razpoko?

Na voljo so različne terapevtske možnosti za zdravljenje analna fisura. Najprej je treba razlikovati med akutno in kronično analno razpoko. Akutno analno razpoko običajno zdravimo konzervativno, torej brez kirurškega posega.

Uporabljajo se mazila, ki delujejo sproščujoče na spodnjo mišico zapiralke v analnem predelu in tako lahko olajšajo iztrebljanje. Poleg tega lahko lečeči zdravnik predpiše mazilo, ki ima anestetični učinek in zavira močno, zbadajoče bolečina. Krema Penaten® je pokazala tudi uspeh pri lajšanju vnetja.

Intenzivno je treba poskrbeti tudi za to, da se rana bolje zaceli in ne dodatno okuži. Zato je treba rano pred nanosom razkužiti dvakrat na dan mazila in kreme. Pomembno je zagotoviti, da je treba pred vsako obdelavo ran temeljito in obsežno umiti roke, da ne kalčki se odnesejo in lahko dodatno okužijo rano.

Najbolje je nositi rokavice. Zdravnik lahko predpiše tudi analni dilatator, s katerim bolniki raztegnejo utesnjeno mišico zapiralko in olajšajo iztrebljanje. Predvsem je pomembno, da veliko pijemo in zaužijemo dovolj hrane s hrano.

Zaradi tega je blato doslednejše. Če konzervativne metode zdravljenja ne zadostujejo ali če že obstajajo močno kronične analne razpoke, je v večini primerov potrebna kirurška terapija. Akutno novo nastalo analno razpoko je mogoče zelo učinkovito zdraviti s konzervativnimi kremami in mazili.

Mazila se uporabljajo za sprostitev aparata spodnje mišice zapiralke in tako olajšajo iztrebljanje. Svoj učinek imajo lahko zaradi tako imenovanih kalcij antagonisti in nitrati, ki povzročajo sprostitev gladke mišice v predelu sfinktra. Mazila z a bolečina-uporabljajo se tudi olajševalni učinek.

Sem spadajo pripravki, kot je Posterisan, ki jih lahko nanesemo na rano v predelu sluznice 2 do 3-krat na dan. Vsebujejo lidokain, anestetik, ki neprijetno omrtviči bolečina z zaviranjem prenosa impulzov na obstoječa živčna vlakna v analni regiji. Druga možnost je anestetiki so na voljo tudi v obliki vstavljivih supozitorijev.

Poleg tega lahko lečeči zdravnik z brizgo vbrizga tudi anestetik v območje analne razpoke. Simptomi, kot so srbenje, bolečina in gori so tako razbremenjeni in niso več tako močno zaznavni. Poleg tega je treba zagotoviti uravnoteženo, bogato z vlakninami prehrana in zadosten vnos tekočine za preprečevanje zaprtje.

Akutne analne razpoke se običajno zacelijo same, brez kakršnih koli posledic, če se uporabljajo zgoraj omenjeni pripravki in ustrezni prehrana sledi. Če konzervativni ukrepi ne zadoščajo za zdravljenje razpoke v analnem predelu, morajo bolniki v večini primerov opraviti operacijo. Ker je operacija vedno povezana s tveganji, je treba bolnike obvestiti o možnih zapletih.

V analni regiji in zlasti v bližini zunanjega sfinktra se lahko poškodujejo živčna vlakna. Po operaciji fekalno inkontinenco lahko se zgodi, kar ni več mogoče popraviti, tj. nezmožnost natančnega zadrževanja odvajanja. Poleg tega se po operaciji pogosto pojavijo okužbe, ki se lahko hitro razvijejo zaradi zelo velike bakterijske kolonizacije v analnem predelu.

Po kirurškem zdravljenju analne razpoke se lahko še naprej širijo in podaljšujejo ter otežujejo dolg postopek celjenja. Kirurški poseg se običajno izvaja pod kratkim anestetikom ali regionalnim anestetikom. Na voljo so različni postopki.

Analna razpoka in sosednja področja tkiva se praviloma popolnoma odstranijo, tako da ne ostane poškodovanega tkiva. Med ablacijo se odvzamejo tudi vzorci tkiv, ki jih pošljejo na oddelek za patologijo, da se zanesljivo izključi možen rakavi proces. Pri kroničnih analnih razpokah se običajno tvorijo grobe, štrleče kožne gube, ki jih tudi odstranimo.

V posebej težkih primerih se včasih odstrani tudi majhen del zunanje mišice zapiralke, s čimer se znatno poveča tveganje za pojav dolgotrajne blata inkontinenco tukaj je treba pričakovati. Novejša metoda je injekcija botoksa med kirurškim zdravljenjem analne razpoke. Botox® vodi do popuščanja zunanje mišice zapiralke in tako olajša iztrebljanje.

Pomanjkljivost tega postopka pa je, da lahko začne veljati le približno 3 mesece in je zelo drag. Celjenje po kirurškem zdravljenju analne razpoke običajno traja 4–6 tednov, včasih pa tudi dlje. Poleg tega lahko zapleti po operaciji, na primer okužba, še dodatno podaljšajo postopek celjenja.

Na splošno pa je postopek celjenja pri vsakem bolniku drugačen. V prvih dneh in tednih je celjenje ran postopek lahko povzroči neprijetne bolečine, ki pa se med operacijo bistveno izboljšajo in zmanjšajo. Zaradi odprtega celjenja območja rane a gori in lahko pride do joka in iztrebljanje v prvih dneh povzroča tudi pekočo in vlečno bolečino.

Rana lahko sprva tudi rahlo zakrvavi in ​​je moteča, zlasti kadar sedite. Zaradi operacije je tkivo na začetku še vedno zelo obremenjeno in razdraženo. Med zdravljenjem bolniki pogosto potrebujejo nekaj potrpljenja, toda v večini primerov se analna razpoka popolnoma pozdravi in ​​brez poškodb, ki ostanejo.

Akutna nezapletena analna razpoka ima dobro prognozo v konzervativnem zdravljenju. Z ustrezno analno higieno in dosledno uporabo pomembnih načel zdravljenja se analna razpoka običajno popolnoma zaceli v obdobju od 2 do 3 tednov. Intenzivna in redna uporaba predpisanih mazil lajša bolečino in območje rane je nežno, se izsuši in poškodovana koža se počasi začne obnavljati.

Ker se analna razpoka lahko ponovi tudi po dobrem celjenju, je še posebej pomembno, da nadaljujemo z zdravljenjem najpogostejšega vzroka, utrjenega črevesja. Skozi a prehrana bogata z vlakninami ali dodatkom tako imenovanih sredstev za nabrekanje, kot je laneno seme, postane konsistenca blata mehka in gladka ter jo je mogoče lažje odvajati in brez močnega pritiskanja. Trajno celjenje in zmanjšanje tveganja za nove analne razpoke je mogoče dolgoročno doseči le z mehkim blatom.