Kateri zdravnik zdravi ščitnico?
Ker Ščitnica je žleza za izločanje hormonov, zdravnik, ki najbolje pozna ščitnico, je tako imenovani endokrinolog. Še posebej ga skrbi hormoni, njihova regulacijska vezja in njihove žleze. V določenih okoliščinah lahko endokrinolog naroči specialista za jedrsko medicino, da določi aktivnost tkiva, ki proizvaja hormone; tako imenovana ščitnica scintigrafija. To je primerno za iskanje območij Ščitnica ki je lahko preveč aktiven ali neaktiven več. Če pa je treba odstraniti celotno ali delno datoteko Ščitnica, splošni kirurg je tisti, ki izvede operacijo.
Ščitnični hormoni
Tako imenovana ščitnica hormoni sta trijodotironin (T3) in tiroksin (T4). Te se razlikujejo glede na to, ali tri (T3) ali štiri (T4) joda atomi so vezani na molekulo hormona. Ščitnica hormoni vplivajo na celo telo skozi njihovo vezavo na posebne receptorje.
Na splošno imajo učinek, ki spodbuja metabolizem in ustvarja toploto (termoregulacijo) s povečanjem porabe energije in povečanjem dihanje oceniti. Imajo tudi spodbuden učinek na srce, pri čemer se do določene mere poveča utrip in moč srca. Stimulirajo se tudi anabolične (anabolične) presnovne poti, kot je gradnja mišic, čeprav ima preveliko odmerjanje spet nasprotni učinek.
V fazi otrokove rasti imajo tudi pomembno vlogo pri rasti telesa in okostja ter tudi pri zorenju živčni sistem. ščitnični hormoni imajo tudi spodbuden učinek na vse druge celice človeškega telesa, npr. na kožo in lasje ali prebavil. Posledica tega so tudi simptomi pomanjkanja ali presežka.
Pomanjkanje, kot je tisto, ki se pojavi v primeru hipotiroidizem, se lahko kaže na primer v notranji šibkosti, povečanju telesne mase, občutljivosti na mraz (zaradi manjše proizvodnje toplote), nizkem pulzu in suhi krhki koži. Presežek, na primer v hipertiroidizem, se lahko kaže v povečan pulz, vlažna in prepotena koža, notranji nemir in živčnost. Ščitnica proizvaja in shranjuje hormone, vezane na nosilni protein (tiroglobulin).
Po potrebi se te mobilizirajo iz zalog in spustijo v krvni obtok. Od ščitnični hormoni so slabo topni v vodi, vezani so tudi v kri prevozniku in prevozu beljakovin (serum albumin, TBG, transtiretin). Vendar le tisti deli kri ki niso vezani, so resnično hormonsko aktivni, pri čemer predstavljajo najmanjši del (manj kot 1%).
Sprostitev obeh ščitnični hormoni ni v enakih razmerjih, temveč v razmerju 20% T3 in 80% T4. Biološko zares učinkovit pa je predvsem tako imenovani T3. T4 praktično služi kot obstoječa rezerva, saj se T3 razgradi veliko hitreje (razpolovna doba T3: približno
1 dan, razpolovna doba T4 približno 1 teden). T4 nato nekateri pretvorijo encimi, tako imenovane deiodaze, do biološko aktivnejše T4.
T3 lahko torej obravnavamo kot nekakšno depojsko obliko T4. Pri laboratorijskih preiskavah se uporabljajo tako imenovani TSH je pogosto določen kot nadomestek ščitničnih hormonov. Ta laboratorijska vrednost je dobra za oceno telesnih potreb in zaloge ščitničnih hormonov.
Pri 30% odraslih v Nemčiji je mogoče določiti preveliko ščitnico. Ne glede na vzrok povečanje ščitnice, potem se govori o a golša, pogovorno imenovan tudi »goitre«, pojavljajo pa se tudi majhna vozlišča v ščitnici. Širitev je lahko zelo subtilna, tako da jo lahko vidi le šele ultrazvok meritve ali ko Glava se močno nasloni nazaj ali celo v običajnem položaju telesa in lahko povzroči težave pri požiranju. V skrajnih primerih lahko povečava celo omeji sapnik ki se nahajajo neposredno za ščitnico in povzročajo dihanje težave.
Če je širitev tudi boleča, dodatna vnetje ščitnice (= tiroiditis) je treba pogosto upoštevati. Pomembno je vedeti, da velikost ne pove ničesar o proizvodnji hormonov. Ljudje z veliko ščitnico nimajo samodejno velike količine ščitničnih hormonov kri.
Nasprotno, niso redki, da imajo premalo delujočo ščitnico. Pri 90%, joda pomanjkanje je najpogostejši vzrok za neboleče povečano ščitnico. Pomanjkanje joda v telesu je običajno posledica pomanjkanje joda v prehrana.
Pomanjkanje joda vodi v pomanjkanje ščitničnih hormonov v telesu, ker je jod osrednja sestavina teh hormonov. Ščitnica se, tako kot številna tkiva v telesu, na to pomanjkljivost odzove tako, da v tkivih goji učinkovitejše hormone. Vendar ta rast ne poteka v enaki meri v vseh delih ščitnice in povzroči nastanek različno aktivnih področij, "vozlišč".
V primeru pomanjkanje joda, dajanje jodnih tablet ali redko dodatnih "končnih" ščitničnih hormonov pogosto vodi do zmanjšanja velikosti ščitnice in nenormalno gojene površine se umaknejo. Poleg pomanjkanja joda so avtoimunske bolezni redkejši vzroki za rast ščitnice, kot npr Gravesova bolezen (= Basedowljeva bolezen) ali Hashimotova bolezen tiroiditis (poimenovano po japonskem zdravniku Hashimotu). Tu se telo odzove na tkivo ščitnice, ker ga ne prepozna več kot pripadajočega in ga napada.
Ta napad spremeni presnovo ščitnice in povzroči rast vsega ščitničnega tkiva. Cista (tekočina napolnjena votlina) ali nekatera zdravila (npr:litij ali nitrati) lahko vodijo tudi do širitve. Povečano ščitnico je treba v vsakem primeru natančno razjasniti, saj je redko lahko tudi tumor razlog za povečanje. Šele ko je natančen vzrok povečanja znan, se lahko začne pravilno zdravljenje povečane ščitnice, ki se močno razlikuje glede na vzrok.
Vsi članki v tej seriji:
