Kemoterapijaskupaj s sevanjem in operacijo predstavlja eno od treh možnosti zdravljenja, za katere je mogoče uporabiti rak. To je pomembna metoda, zlasti za levkemija in limfom, uporablja pa se tudi za druge vrste raka. Kemoterapija pogosto spremljajo neželeni učinki, kot so izpadanje las or slabost in bruhanje. Obseg neželenih učinkov je odvisen od vrste in odmerka citostatika droge uporablja. Preberite več o učinku, postopku in neželeni učinki kemoterapije tukaj.
Kaj je kemoterapija?
Izraz kemoterapija se običajno uporablja za opis vseh zdravil, ki preprečujejo rast celic ali njihovo odmiranje. Danes pa se izraz uporablja skoraj izključno v povezavi z rak. Če je prisoten maligni tumor, se z njim med kemoterapijo borimo s pomočjo tako imenovanega citostatika droge. Ti droge zagotovite, da. \ t rak celice se ne morejo več deliti in umirati. Kemoterapija je še posebej učinkovita pri rakih, ki niso lokalizirani, ampak tam, kjer so se rakave celice razširile po telesu. To je na primer pri levkemija or limfna rak vozlišča. Pod določenimi pogoji pa je zdravljenje lahko koristno tudi za različne druge oblike raka, kot je npr raka dojk, pljuč rak, oz kolorektalnega raka.
Kirurgija in radioterapija
Poleg kemoterapije sta na voljo še dve metodi zdravljenja, sevanje terapija in kirurgija. So med lokalnimi možnostmi zdravljenja, ker je njihov učinek omejen na določeno področje telesa. Kemoterapija pa je a sistemsko terapijo. Sistemsko pomeni, da zdravila učinkujejo po vsem telesu. Zato se kemoterapija najprej uporablja za raka, kot je levkemija or limfna raka vozlišča, ki ga ni mogoče zdraviti lokalno. Pri drugih vrstah raka se uporablja predvsem takrat, ko se je rak morda razširil ali je gotovo, da se je razširil in metastaze so se oblikovale. Pri nekaterih vrstah tumorjev se lahko kemoterapija uporablja tudi lokalno. V tem primeru se zdravila v velikih odmerkih injicirajo neposredno v kri posoda, ki oskrbuje prizadeti organ. Da bi preprečili citostatična zdravila od širjenja od tam na preostali del telesa, del kri plovila je na kratko vpet.
Adjuvantna, aditivna in neoadjuvantna kemoterapija.
Kemoterapijo pogosto uporabljamo skupaj s kirurškim posegom, obsevanjem ali obojim, ne pa samostojno. To velja za adjuvantno, aditivno in neoadjuvantno kemoterapijo:
- Adjuvantna kemoterapija: adjuvantna kemoterapija se daje po operaciji, pri kateri je bil maligni tumor popolnoma odstranjen. Njegov namen je preprečiti, da bi se rakave celice (mikrometastaze), ki so morda ostale v telesu, še naprej razmnoževale in povzročale, da se rak ponovi.
- Aditivna kemoterapija: če kirurški poseg ni mogel odstraniti vsega tumorskega tkiva, se uporablja tudi kemoterapija. To naj bi zmanjšalo tumor in preprečilo nadaljnje širjenje raka.
- Neadadjuvantna kemoterapija: če tumorja na primer zaradi njegove velikosti ni mogoče popolnoma odstraniti, se uporablja neoadjuvantna kemoterapija. Cilj zdravljenja je zmanjšati tumor, tako da je možna kirurška odstranitev.
Kurativna in paliativna kemoterapija
Glede na stadij tumorja ima lahko kemoterapija različne cilje. Če je možno popolno zdravljenje prizadete osebe, se to imenuje kurativno terapija. Če je po drugi strani rak že predaleč napredoval, je možno le paliativno zdravljenje. Kemoterapija ima tu pomembno vlogo, na primer v primeru naprednih raka dojk, debelo črevo raka oz pljuč raka. Njegov namen je pomagati zmanjšati metastaze in upočasni napredovanje bolezni. Poleg tega je zdravljenje namenjeno podaljšanju pričakovane življenjske dobe bolnika in izboljšanju njegove kakovosti življenja. Pri paliativnem zdravljenju je treba opozoriti, da neželeni učinki kemoterapije so manjši od simptomov, ki bi jih rak povzročil, če se ne bi zdravil
