Definicija
Znanost o gibanju je poleg znanosti o treningu tudi veja športne znanosti, ki je nastala iz zlitja splošne in posebne teorije gibanja. Namenjen je znanstvenemu proučevanju in raziskovanju gibanj.
Klasifikacija znanosti o človeškem gibanju
Glede na to je znanost o gibanju razdeljena na 3 razrede. - Pedagoško-normativna zasnova
- Teoretična zasnova kibernetskega sistema
- Integrativno-funkcionalna zasnova
Ključno vprašanje v tem konceptu je, kdaj je oseba, ki preizkuša, dovzetna ali neobčutljiva za določen motor učenje cilji. Skladno s tem je ontogeneza sestavni del preiskovanja gibanja v pedagoškem okviru. Temeljni kamni so: Ta tema vas bo morda tudi zanimala: Fizična vzgoja
- Značilnosti motoričnega učenja
- Zgodovinski razvoj športnih tehnik
- Vadba gibalnega vida
- Uporaba ugotovitev v učilnici
Kibernetika se ukvarja s športnikom kot sistemom za obdelavo informacij. Sprejem in obdelava informacij kot notranji proces sta v ospredju tega pristopa.
Kineziološki pristopi
Z vidika gibalne znanosti je treba večplastni koncept gibanja predstaviti z različnimi pristopi. Gibanje po zunanjosti ni brezpogojno, temveč zahteva procese notranjega nadzora in regulacije telesa (notranji vidik gibanja), katerih preiskovanje je skupaj z analizo zunanjega vidika ena glavnih nalog gibalne znanosti. Različni vidiki koncepta gibanja v kanonu preučevanja znanosti o gibanju.
Ta tema bi vas lahko zanimala tudi: Biomehanika
- Morfološki pristop
- Biomehanski pristop
- Funkcionalni pristop
- Empirični in analitični pristop
Ta predznanstvena metoda se uporablja za poučevanje gibov. Gibanje se zmanjša na svoj čisti videz, znanje o tem, kako gibanje nastane, pa se zanemarja. Cilj morfologije je zagotoviti informacije za pouk in popravek.
Opis gibanja je zelo različen, vendar le glede na zunanje vidno gibanje. Hitrost gibanja, moč gibanja, obseg gibanja, stalnost gibanja, natančnost gibanja, pretok gibanja in sklopka gibanja so izrazi za morfološki opis. Človeških dejanj ni mogoče pravilno razumeti, če jih gledamo zgolj z mehanskega, fizičnega in psihološkega vidika. Nevrofiziološki vidiki so pomembni za oblikovanje človeških gibanj, če pa želimo športno gibanje v celoti analizirati, moramo gibom najprej dati pomen. Funkcionalnega vidika gibanja ni mogoče prezreti.
Značilnosti znanosti o človeškem gibanju
- Empirična znanost: veda o gibanju je empirična znanost, saj išče in najde znanje v resnici. Kot primer so tu tehnološke izboljšave v posameznih disciplinah. - Znanost o presekih: Znanost o gibanju je presečna znanost, ker temelji na ugotovitvah drugih pododdelkov športne znanosti (fiziologija, senzomotorične sposobnosti, psihologija itd.).
- Uporabna znanost: Znanost o gibanju kot uporabna znanost, ker si prizadevano znanje uresničuje v resnici. Samo ta aplikacija omogoča preverjanje veljavnost posameznih metod. - Integrativna znanost: preverja in dvomi o ugotovitvah drugih znanosti.