Operacija srčnega spodbujevalnika

Pred vsaditvijo / operacijo a spodbujevalnik, je podroben pregled bolnika nujen in možen, saj to ni nujna operacija in jo je zato mogoče dobro načrtovati. Običajno traja manj kot eno uro in se običajno lahko izvaja pod lokalna anestezija, le v nekaj izjemnih primerih a splošno anestezijo je potrebno. Operacija se začne z približno 5 do 6 cm dolgim ​​zarezom kože pod ključnica in izpostavljanje osnovnega Vena.

Ta se nato odpre in spodbujevalnik elektroda se vstavi v kri plovilo skozi to odprtino. Sonda (= elektroda) se nato pomakne v srce pod konstanto Rentgen nadzor. V enokomorni spodbujevalnik, nato se postavi v del srce mišica, ki jo je treba stimulirati (tj. v atriju ali prekatu).

V dvokomornem srčnem spodbujevalniku je ena sonda postavljena v atrij, druga pa v glavno komoro. Optimalen prenos tokovnih impulzov na srce mišice nato preverimo z nekaj meritvami. Šele ko je gotovo, da to deluje brez težav, se elektroda dokončno priključi na srčni spodbujevalnik.

Ko so elektrode pritrjene, zdravnik oblikuje "tkivni žep" za srčni spodbujevalnik. Ta se lahko nahaja pod kožo ali pod v prsih mišice. V zelo redkih primerih se spodbujevalnik vsadi tudi v trebuh.

Ko je to končano, je rez še vedno zašit in bolnik dobi sterilno oblogo. V prvih dneh po operaciji mora bolnik nato to olajšati. Roke ne sme širiti ali dvigovati za več kot 90 stopinj in rame ne sme izpostavljati večjim obremenitvam, saj elektrode potrebujejo nekaj časa, da zrastejo in tvegajo premik med večjimi gibi.

Če oteklina na območju žepa srčnega spodbujevalnika povišana telesna temperatura, omotica oz bolečina v prsnem košu po operaciji, se je treba takoj posvetovati z zdravnikom. Zapleti, ki se lahko pojavijo med vsaditvijo / delovanjem srčnega spodbujevalnika, so predvsem podplutbe in draženje živcev v predelu žepa srčnega spodbujevalnika. V redkih primerih poškodbe je vzkliknil ali pa se lahko sproži tudi okužba.

Lahko se zgodi tudi, da sonda ni pravilno pritrjena na srčni spodbujevalnik ali se zlomi ali pa naprava sama ne deluje pravilno. Vendar bo to zaznano ob preverjanju srčnega spodbujevalnika. Poleg tega se lahko pojavi tako imenovani "sindrom srčnega spodbujevalnika", pri katerem preddverji ne morejo več polniti komor z kri, kar ima za posledico nezadosten srčni volumen. Včasih lahko srčni spodbujevalnik sproži tudi krčenje srčnega utripa membrana z električno stimulacijo, ki lahko privede do kolcanje.