Kognitivno vedenjski sistem za analizo Psihoterapija, odslej CBASP, je psihoterapevtska metoda zdravljenja kronične bolezni depresija. Pristop, ki temelji na različnih psiholoških postopkih, lahko zasledimo pri ameriškem psihologu Jamesu P. Mcculloughu. Razvoj CBASP se je začel v osemdesetih letih. Od približno leta 1980 je v zrelem stanju.
Kaj je sistem kognitivne vedenjske analize psihoterapije?
CBASP je zbirka psiholoških pojasnjevalnih modelov in posledičnih oblik interakcije med terapevti in bolniki. Cilj CBASP je zdraviti kronično depresija. CBASP je edina metoda, odvisno od situacije in presoje vpletenih ljudi terapija or psihotropna zdravila, in sicer antidepresivi, se uporabljajo tudi. CBASP sam brez psihotropna zdravila ima približno toliko uspeha pri zdravljenju kot psihotropna zdravila brez CBASP. Skupna uporaba CBASP in psihotropna zdravila povečuje zdravilni uspeh, vodi pa do zdravstvenih stranskih učinkov, ki bi jih navsezadnje morali preprečiti z uporabo psiholoških metod. Zaradi posebnih pojasnjevalnih modelov in iz tega izhajajočih psihoterapija, CBASP ni primeren za vse vrste depresija. Metoda je posebej zasnovana za kronično depresijo, ki je prisotna že od takrat otroštvo. Pojasnjevalni model CBASP predpostavlja, da je takšno kronično depresijo povzročila travma ali dolgotrajne nasilne situacije. Posledično je pri bolniku motena sposobnost naravne komunikacije. CBASP se ukvarja s predelavo in obnovo teh naravnih veščin komunikacije in empatije.
Funkcija, učinek in cilji
CBASP temelji na predpostavki, da kronično depresijo povzroča kompleks vzrokov, za katere je značilno, da bolniki nimajo samozavesti pri komunikaciji in življenju z drugimi. Bolniki s kronično depresijo se izogibajo sočloveku. Tudi negovalci, ki globoko skrbijo za bolnike, doživljajo zavrnitev ali celo odkrito sovražne reakcije kronično depresivnih. Verjetno torej kronična depresija ni zgolj stvar čistih čustev, temveč resna razvojna psihološka vedenjska motnja, ki ima korenine v pomanjkanju empatije in komunikacijskih veščin bolnikov. Po mnenju Jeana Piageta se otroci že pred puberteto razvijejo dlje od egocentričnega samopodobe in se naučijo sočustvovati s soljudmi ter uporabiti ta vpogled v raznolikost medosebnih reakcij, pridobljenih z empatijo, za izgradnjo svojih medosebnih odnosov. Razvojna napaka na tej stopnji vodi v kronično depresijo, ki vpliva na človekovo interakcijo tudi v odrasli dobi. Naloga CBASP je analizirati in kritično preučiti bolnikovo razumevanje medosebnih odzivov in ga nato nadomestiti z razširjenim razumevanjem. Cilj je torej dopolnjujejo in razširiti osnovne negativne predpostavke, ki so bile vgrajene od takrat otroštvo z bolj realističnimi in življenjsko potrjevalnimi predpostavkami o medosebnih reakcijah. Med širitvijo dostopa do medosebne komunikacije v posameznem okolju bolnikov bolniki v idealnem primeru dobijo tudi introspektivni dostop do travme, ki je sama povzročila to motnjo razvoj otroka postopek po Jean Piagetu. Ta travma, ki je bila vzrok za dolgoletno depresijo, je bila morda kratek travmatičen dogodek, lahko pa tudi dolgotrajnejše stanje zlorabe ali zanemarjanja. Bolniki in terapevti analizirajo interakcije z drugimi v analizah razmer, pri čemer razmišljamo tudi o možnih alternativnih načinih ravnanja; izdelajo sezname oblikovalnih številk navezanosti in razmislijo, kakšni so bili ti odnosi; izvajajo vaje za medosebno diskriminacijo, s pomočjo katerih se pacienti problematične interpretacije vedenja drugih nadomeščajo z ugodnejšimi interpretacijami. Na ta način bolniki razvijejo samozavest in samozavest. CBASP uporablja medosebno, psihodinamično in vedenjska terapija Terapevti, ki izvajajo CBASP, vedo, da vedenjske motnje bolnikov pri njih interakcije z drugimi se naravno kažejo v njihovih interakcijah s terapevti samimi. Zato terapevti pričakujejo, da bodo med zdravljenjem pri bolnikih naleteli na sovražnost in celo pretirano pokornost. Usposobljeni so za ustrezen odziv. CBASP je visoko specializirana oblika psihoterapija ki obravnava tudi bolne spomine bolnikov.
Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti
CBASP ima pojasnjevalni model kronične depresije. Vendar znanstveno ni dokazano, da ima vsa kronična depresija točno ta vzrok vzrokov. Psihološko zdravljenje je alternativa za psihiatrično zdravljenje droge, ki imajo veliko stranskih učinkov. V resnici pa so stranski učinki psihoterapevtskih oblik zdravljenja še slabo razumljeni. Psihoterapija stane čas in denar. Vendar so ljudje s kronično depresijo pogosto odvisni od drugih negovalcev. Ker je terapija sam je močno usmerjen k iskanju alternativnih načinov obravnave oskrbovalcev, bolniki sami lahko korenito dvomijo in spremenijo celotno življenjsko situacijo. To včasih vodi v nove življenjske krize. Je depresija res posledica razvojne psihološke motnje v sposobnosti oblikovanja odnosov z drugimi ljudmi ali ima depresija morda povsem drugačne vzroke? CBASP temelji na predpostavki o travmi v Ljubljani otroštvo. Klasična oblika travmatološke psihoterapije obravnava ljudi, za katere je bilo dokazano, da so v vojni ali nesreči utrpeli travme. V primeru kronične depresije pa je položaj težji, ker niti ni znano, ali je prišlo do kakšne travme, zanemarjanja ali zlorabe. Ta travma v mnogih primerih ostane le nejasna hipoteza, ki jo je težko dokazati.
