Predstavitev
Tako imenovano prebujanje koma je stanje pri katerem možganske funkcije odpovejo, medtem ko funkcije možganov steblo, hrbtenjača, možganov in nekateri med možgani funkcije se ohranijo. To je običajno posledica hudih možganov škoda, na primer v nesreči. V medicini koma bdenje je znano tudi kot apalni sindrom. Prizadeti bolniki so videti navzven budni, vendar praktično nimajo stika z okolico. Vsako leto je v Nemčiji na novo prizadetih približno 3,000 do 5,000 ljudi.
Definicija
V medicini so bila določena različna merila za enotno opredelitev stanje vegetativnega stanja koma. Izguba sposobnosti za stik z okoljem oziroma zaznavanje okolja, pa tudi izguba zavesti o lastni osebi Izguba normalnega ritma spanja in budnosti Izguba razumevanja govora in produkcije govora (afazija) Izguba sposobnost namenskega reagiranja z lastnim vedenjem na zunanje dražljaje Izguba nadzora nad delovanjem črevesja in mehurja (inkontinenca) Obsežno ohranjanje refleksov
- Izguba sposobnosti stika z okoljem ali aktivnega zaznavanja okolja ter izguba zavesti o sebi
- Izguba običajnega ritma spanja in budnosti
- Izguba razumevanja govora in govorne produkcije (afazija)
- Izguba sposobnosti reagiranja na zunanje dražljaje z lastnim vedenjem
- Izguba nadzora nad delovanjem črevesja in mehurja (inkontinenca)
- Obsežno ohranjanje refleksov
Vzroki
Za vzrok za razpad apalne kome je mogoče upoštevati zelo različne dejavnike. Vsem pa je skupno to, da povzročajo hude možganov škodo. Najpogosteje apalni sindrom povzroča a kraniocerebralna travma v primeru nesreče (npr. prometna nesreča, padec z velike višine).
Pri hudih poškodbah z izrazito kri izgube se lahko apalni sindrom pojavi tudi kot posledica začasnega pomanjkanja dovoda kisika v možgane. Končno pa tudi številne druge bolezni, ki prizadenejo možgane, lahko povzročijo apalnično komo. Sem spadajo na primer možganski tumorji, kapi, meningitis or encefalitis, ali nevrodegenerativne bolezni, kot so različni Parkinsonovi sindromi ali Alzheimerjeva bolezen. Izvedite vse o Parkinsonov sindrom: Parkinsonov sindrom Na koncu lahko tudi močne presnovne motnje sprožijo budno komo, na primer obsežne in dolgotrajne hipoglikemija.
