Kontraindikacije
Ni vsak bolnik, ki si želi pljuč presaditev je lahko zagotovljena presaditev pljuč. Eden od razlogov za to je pomanjkanje organov darovalcev in za to obstajajo nekatere kontraindikacije pljuč presaditev se je treba izogibati. Ena kontraindikacija je na primer kri zastrupitev (sepsa).
Pljuča presaditev se vzdrži tudi v primeru tumorja v pljučih, saj je pričakovano življenjsko dobo težko podaljšati. Kronične funkcionalne motnje drugih organov, kot npr ledvice neuspeh ali hudo jetra škoda, je lahko tudi kontraindikacija. Verjetno najresnejša kontraindikacija je motnja živčni sistem ali hudo duševna bolezen.
Prekomerno uživanje mamil, alkohola oz nikotin je lahko tudi kontraindikacija. Ker a presaditev vedno spremlja imunosupresija, kontraindikacija so tudi kronične nalezljive bolezni. Če je bolnik okužen z multirezistentno bakterijo, npr MRSAA presaditev pljuč se lahko izvaja samo, če bolnik nima kalčkov.
Čas priprave
A presaditev pljuč je vedno povezano z določenim tveganjem. Da bi bilo tveganje čim manjše, mora bolnik pred presaditvijo opraviti nekaj testov. Najprej natančno preučimo predel prsnega koša z rentgenskimi žarki in računalniško tomografijo (CT).
Po obsežnih testih pljučne funkcije in pregledih srce uporabo ehokardiografijaje trebušno območje je treba podrobno pregledati tudi z ultrazvokom trebuha. Poleg tega kri je treba odvzeti bolniku, da izključi kakršno koli tumorsko bolezen ali okužbo. Poleg tegasrce potreben je tudi pregled katetra, saj je treba analizirati tlačne razmere v pljučih.
Poleg tega je treba vedno zagotoviti psihološko strokovno znanje, saj je presaditev vedno povezana z velikim psihološkim stresom. Ko so vsi ti testi in pregledi končani, se rezultati pošljejo v center za presaditev pljuč in skupina zdravnikov nato odloči, ali je presaditev potrebna ali kako hitro je treba uresničiti pacientovo možnost za novo pljuč. Ker pljuča običajno niso takoj na voljo, mora bolnik vsake 3 mesece prihajati na pregled v transplantacijski center.
Takoj ko bodo na voljo ustrezna pljuča darovalca, bodo v transplantacijskem centru obvestili pacienta in se izogibali nadaljnjemu uživanju hrane in pijače. Ko bo bolnik prispel v bolnišnico, bo sprejeta odločitev, ali je pljuča mogoče presaditi ali pa mora pacient iti domov brez novega pljuča. Če pacienta presadijo, ga običajno odpeljejo neposredno v operacijsko sobo in uvedejo anestezijo.
Običajno presadimo obe pljuči, saj a presaditev pljuč samo enega pljuča pogosto povzroči hude okužbe "starih" pljuč. Da bi odstranili pljučne režnje, je narejen prerez v prsnem košu. Nato se odstranijo obolela pljuča in vstavijo nova pljuča darovalca.
Najprej so pljučni bronhi in pljučne vene povezani z novimi pljuči, na koncu pa še pljučne arterije. Takoj ko kri lahko spet krožijo, pljuča naj začnejo delovati. Rez je zaprt in bolnik je najprej sprejet na oddelek za intenzivno nego. Bivanje na oddelku za intenzivno nego ne sme biti daljše od enega tedna, vendar se v približno 15% vseh primerov pojavijo zapleti, ki vodijo v daljše bivanje na intenzivni negi.
V neproblematičnih primerih bivanju na oddelku za intenzivno nego sledi približno 3-tedensko bivanje v bolnišnici, v katerem je bolnik deležen intenzivne fizioterapevtske oskrbe. Po presaditvi bolnik prejme imunosupresivna zdravila, da prepreči morebitno zavrnitev pljuč. Vendar ta zdravila zavirajo bolnikovo celoto imunski sistem.
Zato so bolniki po presaditvi pljuč bolj dovzetni za glivične, virusne ali bakterijske bolezni. Da bi bili ti čim nižji, dobi bolnik dodatna zdravila za preprečevanje morebitne okužbe. To bi moralo tudi zmanjšati možna tveganja za okužbo in bolnik ima zdaj priložnost za novo, bolj brezskrbno življenje.
