Kontraindikacija
Stroge kontraindikacije za a scintigrafija. Tudi v primeru nosečnosttega postopka slikanja načeloma ni treba odpraviti, ampak ga je treba izvesti le v izjemnih primerih po temeljiti oceni indikacije. Obstaja relativna kontraindikacija za ženske, ki so v fazi dojenja, saj se majhne količine radioaktivnega farmakona lahko otroku prenesejo prek Materino mleko.
Dojenje je zato treba prekiniti za najmanj 48 ur po scintigrafskem pregledu, da ne bi bilo novorojenčka izpostavljeno nepotrebni izpostavljenosti radioaktivni snovi. Scintigrafija se ne sme izvajati med nosečnost. Čeprav je izpostavljenost sevanju razmeroma majhna, so predvsem otroci zelo dovzetni in lahko pride do motenega razvoja in trajnih poškodb.
Iz tega razloga a scintigrafija je treba opraviti čim prej po porodu in po potrebi šele po dojenju. Pred vsako scintigrafijo mora zdravnik vprašati tudi, ali bolnik uporablja varno kontracepcijo ali a nosečnost bi lahko obstajala. Če dvomite, a test nosečnosti je treba opraviti pred pregledom.
Zapleti
Ker scintigrafija vključuje dajanje radioaktivnih snovi, ki nato vodijo do sevanja, se morajo bolniki po zdravljenju izogibati neposrednemu stiku z nosečnicami in otroki. Scintigrafija se navadno ne uporablja za nosečnice. Kljub temu je treba povedati, da je izpostavljenost sevanju med scintigrafijo zelo majhna in je v območju rentgenskih žarkov, tj. Približno 0.5 mSv (milli Sievert).
Največ zapletov nastane, ko se radioaktivni material vbrizga v Vena. To lahko povzroči lažje poškodbe kri plovila or živci, kot se to zgodi vsakič, ko naredimo injekcijo. Okužbe se lahko pojavijo tudi, če je igla vstavljena na nesterilen način. Srčna aritmija lahko se pojavijo tudi v redkih primerih. Na splošno pa so zapleti po ali med scintigrafijo zelo majhni.
Scintigrafija ščitnice
Scintigrafija Ščitnica se uporablja za pregled funkcije ščitničnega tkiva in vozlov ter je pogosto uporabljena metoda. Za razliko ultrazvok ali sekcijsko slikanje (npr. CT) ne prikazuje strukture, temveč aktivnost in s tem proizvodnjo ščitnice hormoni. V ta namen se snov vnese v kri skozi roko Vena, ki se kopiči v Ščitnica in oddaja radioaktivno sevanje.
Radioaktivno joda ali jodu podobne snovi, kot je pertehnetat (radioaktivni element: tehnecij), ki se vključijo v Ščitnica tako kot jod. Radioaktivni delci se porazdelijo z kri v telesu in tako dosežejo tudi ščitnico. Skoraj izključno tam so delno absorbirani.
Sevanje je mogoče izmeriti s posebno kamero, računalnik pa pretvoriti v sliko. S pomočjo scintigrafije je mogoče prepoznati prekomerno aktivna področja, ki proizvajajo hormone (avtonomije ali "vroča vozlišča") in funkcionalno neaktivna območja ("hladna vozlišča"). Slednje je treba še dodatno diagnosticirati, saj gre v nekaterih primerih za maligne izrastke.
Poleg tega scintigrafija ščitnice po terapiji se lahko uporablja za spremljanje napredka pri uspehu ali neuspehu. V primeru bolezni ščitnice Tiroiditis Hashimoto, scintigrafije običajno ne izvajamo. Da bi postavili ali izključili diagnozo, je treba zagotovo pregledati kri protitelesa (beljakovin usmerjena proti lastnim strukturam telesa). Kljub temu je scintigrafija lahko koristna tudi pri bolnikih, ki trpijo za Hashimotovo tiroiditis, na primer, če v ščitnici najdemo dodatne vozliče. Vendar s Hashimotovo boleznijo ni povezave, temveč le sočasni pojav dveh sprememb ščitnice.
