Inhalatorji ali inhalatorji prevažajo aktivne sestavine različnih snovi droge v dihalni trakt z atomizacijo ali uparjanjem. V sodobnem času so inhalatorji večinoma stisnjeni zrak ali ultrazvočni inhalatorji. Terapevtske koristi izuma inhalatorja so pri boleznih dihal, kot so astma.
Kaj je inhalator?
S pomočjo inhalatorja se aktivne sestavine v prahu prenašajo v spodnje in zgornje dihalne poti. S pomočjo inhalatorja se aktivne sestavine v prahu prenašajo v spodnje in zgornje dihalne poti. Bolj fino je razprševanje prahu, globlje ko aktivne sestavine prodrejo globlje. Zelo fino razpršen prahu tako s pomočjo inhalatorja pride tudi do bronhijev. Predhodnica vseh inhalatorjev je bila ideja vdihavanja eteričnih olj, raztopljenih v vročem vode in se vdihava kot para. Tudi danes se tovrstno zdravljenje še vedno lahko uporablja na primer pri prehladu. Na začetku 19. stoletja so bili prvi porcelanski inhalatorji. V istem stoletju je anestetik za anestezija pred operacijami preko eter inhalator. Kmalu zatem so za inhalator odkrili tudi plastiko, steklo in kovino. Danes imajo inhalatorji namen predvsem terapija različnih bolezni dihal. Za naprave sta prevladovala dva sistema: ultrazvočni sistem in sistem stisnjenega zraka. Glede na vrsto bolezni dihal, terapevtsko vdihavanje se v mnogih primerih lahko uporablja ambulantno, zahvaljujoč sodobnim inhalatorjem. To ravnanje je bilo dolgo nepredstavljivo, z medicinskim in tehničnim napredkom pa je bilo sprejeto šele v 20. stoletju.
Obrazci, vrste in slogi
Najbolj znani inhalatorji so električni brizgalniki s paro. V teh električnih napravah kompresor ustvarja stisnjen zrak. Stisnjen zrak se oddaja iz šobe, ki iztisne zdravilno učinkovino v megleno obliko. Inhalator skozi masko ali ustnik naprave vdihne učinkovino v kapljicah megle približno treh mikrometrov. Hlapa tako doseže globoke dihalne poti in prodre do najmanjših posledic. Te oblike inhalatorja v nobenem primeru ne smemo uporabljati s snovmi, kot so eterična olja. Te snovi bi lahko zamašile šobo naprave, zaradi česar bi bil inhalator neuporaben. Ultrazvočni inhalatorji delujejo popolnoma drugače kot razpršilniki za šobe. V teh sistemih vode je narejen za vibriranje. Nihajni gibi sproščajo drobne delce iz vdiha, ki jih inhalator pobere skozi masko ali ustnik. Ultrazvočne inhalatorje praviloma napaja polnilna baterija. V primerjavi z inhalatorji s stisnjenim zrakom so tišji in lahko še bolj fino razpršijo učinkovine. Že nekaj časa obstajajo tudi nihajni membranski inhalatorji, ki delujejo tudi z vibracijami.
Struktura in način delovanja
Razpršilci curka s stisnjenim zrakom delujejo s prisilnim zračnim tokom, ki razprši raztopino zdravila. Podoben učinek lahko opazimo pri pihanju skozi slamico v kozarec vode. Naraščajoče kapljice s seboj vlečejo tekočino navzgor. Ravno to je načelo razpršilnika curka zraka, čeprav opisani sistem v teh napravah poteka na mikroskopski ravni. Ultrazvočni inhalatorji pa vsebujejo majhen pretvornik za dovajanje ultrazvočnih enot. Za razliko od parnih inhalatorjev voda ni uparjena, ampak dobesedno razpršena. Ti razpršilci so učinkovitejši od drugih inhalatorjev, ker lahko tudi prevažajo soli in manjše aktivne sestavine, ki ostanejo v napravi v parnih inhalatorjih. Električne vibracije se v ultrazvočnih inhalatorjih pretvorijo v mehanske, ki se lahko prenesejo v vodo in tvorijo drobne kapljice tekočine. Novejši izum so inhalatorji, ki uporabljajo tehnologijo vibrirajočih membran. Porozna in vibrirajoča membrana omogoča, da skozi vsako ustnico vstopijo drobni delci tekočega zdravila, ki jih vdihnejo skozi ustnik. Kratek čas zdravljenja te vrste vdihavanje naredi inhalatorje z nihajočimi membranami še posebej priljubljen pri otrocih. Za astmatike je inhalator zdaj na voljo tudi kot sistem črpalke za žep. Mehansko črpanje se uporablja za razprševanje zdravil v sili.
Zdravstvene in zdravstvene koristi
Inhalatorji se uporabljajo za zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni dihal. Še posebej v kontekstu KOPB, astma in bronhitis, ampak tudi pri boleznih, kot so cistična fibroza, opravljajo terapevtsko pomembne funkcije. Za astmatike obstajajo zgoraj omenjeni žepni inhalatorji, znani tudi kot astma razpršila, ki sprožijo razprševanje preko črpalnega mehanizma. Ta izum lahko celo reši življenja v primeru akutnega napada astme, saj zagotavlja takojšnjo takojšnjo in samopomoč. Skladno s tem zdravje koristi inhalatorjev so velike. Kateri tip inhalatorja je najbolj primeren za terapija bolezni določi zdravnik v vsakem posameznem primeru. Parne razpršilce, na primer, pogosto priporočajo bolnikom z sinusitis. Ultrazvočni inhalatorji pa segajo v globino bronhialnih cevi in tako lahko pomagajo tudi bolnikom z akutni bronhitis. Ker je zdaj mogoče veliko sistemov inhalatorjev uporabljati ambulantno, predpisovanje pripomočkov daje bolnikom z obolenji dihal določeno mero nadzora in varnosti nad svojimi terapija. Ambulantna in samoodgovorna uporaba ter gotovost inhalatorja v lastnem žepu lahko pomirita bolnika. Tako lahko sam aktivno prispeva k svoji terapiji, tako da se manj počuti na milost in nemilost in lahko sam ukrepa v izrednih razmerah. Tako ima inhalator danes poleg povsem fizičnega tudi pomembno vlogo na psihološkem nivoju.
