O koronarne arterije, znan tudi kot koronarni plovila, vključujejo koronarne arterije ali koronarne arterije in koronarne vene ali koronarne vene. Oskrbujejo kisik in hranilnih snovi srce preko kri in odstranite deoksigenirano kri. Za normalno so bistvenega pomena srce Funkcija.
Kaj so koronarne arterije?
Koronarne arterije so kri plovila ki pokrivajo srce v finem omrežju, ki dobavlja kisik in hranila za srčno mišico. Imenujejo jih tudi koronarni plovila ker latinska beseda coronarius pomeni krono ali venec. Pogosto se izraz koronarne žile nanaša samo na koronarne arterije, v koronarne arterije pa so vključene tudi koronarne žile. Koronarne arterije (arteriae coronariae) vključujejo dve veliki kri žile, levi koronarni arterije ali arteria coronaria sinistra, in desna koronarna arterija ali arteria coronaria dexta. Drobne veje krvnih žil se v svojem toku odcepijo in tvorijo venček okrog srca. Tri največje žile koronarnih ven (venae cordis) so vena cordis media, vena cordis parva in vena cordis magna. Obstajajo tudi številne manjše koronarne žile. Zaradi svoje visoke kisik porabe, je srce za normalno delovanje odvisno od nadpovprečnega pretoka krvi, ki ga zagotavljajo koronarne žile.
Anatomija in zgradba
Dve koronarni arteriji nastaneta tik nad aortni ventil od vdolbine aorte, glavni arterije človeškega telesa. Levi koronarni arterije se razcepi na dva glavna debla, ramus circumflexus in ramus interventricularis anterior. Iz tega razloga ga včasih imenujejo tri koronarne arterije namesto dveh. Druge drobne veje izvirajo iz velikih krvnih žil, tako kot v desni koronarni arteriji, in so v mreži porazdeljene po srčni mišici. Velike koronarne žile tečejo večinoma vzporedno s koronarnimi arterijami, preden se deoksigenirana kri, ki se prenaša v venah, zbere v tako imenovanem sinusnem koronariju, ki se nahaja na zadnji strani srca, in od tam vstopi v desni atrij srca. Kri iz manjših koronarnih ven vstopi v desni atrij in druge srčne komore neposredno. V tem procesu se kri prenaša po žilah pod precej nižjim tlakom kot v arterijah.
Funkcija in naloge
Koronarne arterije so odgovorne za oskrbo srčne mišice s kisikom in hranili. Zato je za nemoteno delovanje srca zelo pomembna dobra oskrba krvnih žil. Srce in ožilje skupaj tvorijo kardiovaskularni sistem. V večini primerov je leva koronarna arterija odgovorna za oskrbo krvi s kisikom levi atrij in mišice levega prekata. Odgovoren je tudi za oskrbo z večjim delom interventrikularnega septuma (ločilne stene med levim in desnim prekatom srca) in do neke mere za sprednjo steno desni prekat. Desna koronarna arterija oskrbuje kisik s kisikom desni atrij, mišice desni prekat, zadnji del interventrikularnega septuma, sinoatrijski in AV vozlišča ter delno na zadnjo steno levega prekata. Ta vrsta oskrbe s srčno mišico se imenuje vmesna vrsta, ki je razširjena pri treh četrtinah prebivalstva. Obstaja pa tudi tako imenovani levooskrbni tip, pri katerem je leva koronarna arterija bolj razvita in oskrbuje tudi zadnjo steno prekata. Pri tipu desnega dobavitelja je desna koronarna arterija ustrezno bolj razvita in s tem se oskrbuje tudi sprednja stena prekata krvna žila. Medtem ko koronarne arterije prenašajo s kisikom in s hranili bogato kri do srca, so koronarne žile odgovorne za odstranjevanje osiromašene krvi s kisikom, ki vsebuje ogljika dioksid in drugi odpadki.
Bolezni in simptomi
Bolečina v prsnem košu ki lahko včasih izžareva v levo roko, hrbet, trebuh ali čeljust, občutek stiskanja v prsnem košu ali težko dihanje in težko dihanje lahko kažejo na bolezen koronarnih arterijali bolezen koronarnih arterij. V tem primeru se v notranji oblogi koronarnih žil oblikujejo obloge, ki jih pogovorno imenujemo žilna kalcifikacija (arterioskleroza). To vodi do zožitve in otrdelosti krvnih žil, kar lahko vodi do motenj v prevozu krvi in s tem do zmanjšane oskrbe srca s kisikom in hranili. Če je notranji premer posode zožen za manj kot 50 odstotkov, običajno ni simptomov. Če je zožitev hujša in lahko vodi za dokončanje okluzija posode, srce se ne oskrbuje več ustrezno. Obstaja neravnovesje med potrebo srčne mišice po kisiku in oskrbo, kar vodi do t.i. angina pectoris s bolečina v prsnem košu, občutek stiskanja v prsih in zasoplost. Ti simptomi se pojavijo zlasti pod stres, ko se srčna poraba kisika lahko poveča za štiri do petkrat. V mirovanju simptomi sprva popolnoma izginejo, pod pogojem, da vazokonstrikcija še ni napredovala predaleč. Proces, ki se začne zahrbtno, lahko prizadene eno ali več koronarnih žil. Če je koronarna žila popolnoma blokirana, to povzroči smrt srčne mišice, ki jo oskrbuje posamezna žila. Posledice bolezen koronarnih arterij je lahko a srčni napad ali nenadna srčna smrt. Drugi zapleti vključujejo srčno popuščanje or srčne aritmije. Vazospazem lahko poleg stenoze koronarne arterije zaradi nanosov povzroči tudi zožitev žil in s tem moten pretok krvi. Pri vazospazmu se mišice krvnih žil napnejo.
