Laboratorijske vrednosti | Avtonomni adenom ščitnice

Laboratorijske vrednosti

Najpomembnejše laboratorijske vrednosti v diagnostiki ščitnice so dejanske ščitnice hormoni fT3 in fT4, pa tudi regulativni hormon TSH. TSH se proizvaja v možganov in spodbuja Ščitnica proizvajati svoje hormoni (fT3 in fT4). Ščitnica hormoni, po drugi strani pa imajo zaviralni učinek na možganov in zmanjša izločanje TSH.

To ustvarja regulativni ciklus, v katerem je mogoče hormone stalno vzdrževati. Če je naša Ščitnica zdaj proizvaja nekontrolirano ščitnični hormoni, Naša laboratorijske vrednosti sprememba: koncentracija fT3 in fT4 narašča, saj nastajata v večjih količinah. Poleg tega ti hormoni zavirajo sproščanje TSH - posledično se ta laboratorijska vrednost zmanjša. Tako je klasično laboratorijsko ozvezdje za hipertiroidizem v kontekstu avtonomnega adenoma: Schilddrüsenu, ↑ fT3, ↑ fT4.

Ti simptomi kažejo na avtonomni adenom

Avtonomni adenom se lahko kaže na dva načina. Po eni strani je rast Ščitnica lahko povzroči občutek cmokov v grlo. To lahko spremlja težave pri požiranju.

Po drugi strani in pogosto veliko bolj izraziti so simptomi, ki jih lahko pripišemo hipertiroidizem. Sem spadajo prekomerno potenje, tresenje in izpadanje las. Srce lahko pride do palpitacij in spotakanja srca do motenj srčnega ritma.

Topli prostori se ne prenašajo več, bolniki so zelo razdražljivi in ​​nemirni, imajo motnje spanja in nihanje razpoloženja. Mnogi bolniki poročajo tudi o driski in neželena izguba teže. Skupni pojav mnogih od teh simptomov je zelo značilen za hipertiroidizem, vendar se resnost simptomov lahko zelo razlikuje od posameznika do posameznika. Če tovrstne simptome prijavite svojemu družinskemu zdravniku, a kri vzorec in ultrazvok lahko zagotovijo jasnost.

Terapija avtonomnega adenoma

Obstaja več možnosti zdravljenja za zdravljenje avtonomnega adenoma. Najprej je treba opozoriti, da je treba sploh zdraviti samo simptomatske bolnike. Mnogi bolniki z avtonomnim adenomom so pogosto dlje časa popolnoma brez simptomov in zato ne potrebujejo nobene terapije.

Če pa se pojavijo simptomi, kot so palpitacije ali nenamerna izguba teže, je priporočljivo, da hipertiroidizem zavirate s terapijo. Praviloma je pri nas prva izbira jemanje tablet. Tako imenovani tirostatiki zavirajo joda absorpcijo v ščitnici in tako zmanjša novo kopičenje ščitnični hormoni.

Pogoste učinkovine so tiamazol, karbimazol ali propiltiouracil. Če zdravljenje z zdravili ne zadostuje ali pa si ga bolnik ne želi, še vedno obstaja možnost terapija z radiojodom in kirurško odstranjevanje ščitnice. Obe možnosti imata skupno to, da običajno vodita do trajnega zdravljenja hipertiroze z uničevanjem ali odstranjevanjem ščitničnega tkiva.

Vendar pa pogosto ostane zelo malo ali nič zdravega tkiva ščitnice, zato ga morajo bolniki jemati ščitnični hormoni v obliki tablet do konca življenja. Katero obliko terapije je treba izbrati pri strokovnjaku. Radioiodinsko zdravljenje je pogosta možnost zdravljenja avtonomnega adenoma.

Tu izkoristimo dejstvo, da se lahko kopiči le ščitnica joda v našem telesu, presežek joda pa se izloči z urinom. Na ta način dobi bolnik radioaktivno joda, ki ga ščitnica absorbira in povzroči lokalno uničenje ščitničnih celic. Na ta način lahko odstranimo tudi avtonomni adenom.

Ali pacient potrebuje terapija z radiojodom je treba skrbno pretehtati s strokovnjakom. Prva izbira terapije je pogosto tako imenovana tirostatiki, ki se jemljejo v obliki tablet in zmanjšujejo nastajanje ščitničnega hormona. Samo če ta terapija ne more dovolj zatirati simptomov hipertiroze ali če bolnik išče končno možnost zdravljenja, lahko razmislimo o terapiji z radiojodom.