Hormoni, ki nastajajo v ledvicah, vključujejo
- Kalcitriol in
- eritropoetin
Ta glikoproteinski hormon kot hormon ledvice se proizvaja v ledvicah in v majhni meri v jetra in možganov pri približno 90% odraslih. V ledvice, celice kri plovila (kapilare, endotelijske celice) so odgovorne za proizvodnjo. S sintezo eritropoetina začnejo, potem ko jih stimulira faktor HIF-1 (faktor, ki ga inducira hipoksija 1).
Ta dejavnik je neposredno odvisen od tlaka kisika. Pri nizkem tlaku se stabilnost HIF-1 in s tem tvorba eritropoetina poveča, pri visokem tlaku pa HIF-1 kaže na nestabilnost, kar zmanjša sintezo hormona. Kar zadeva sintezo hormona, HIF-1 deluje kot transkripcijski faktor.
Prepis teh ledvice hormoni pomeni prevod genske strukture (DNA = deoksiribonukleinska kislina) v beljakovinv tem primeru v hormon eritropoetin. HIF-1 je sestavljen iz dveh različnih podenot (alfa, beta). Najprej se alfa-podenota HIF-1 preseli v celično jedro v primeru pomanjkanja kisika in se veže na tamkajšnjo beta-podenoto.
Popoln HIF-1 se veže na ustrezno mesto genskega materiala (DNA), kjer se nahajajo informacije o strukturi hormona eritropoetina, po vezavi dveh nadaljnjih dejavnikov (CREB, p300). S svojo vezavo HIF-1 omogoča branje informacij in s tem prevajanje v beljakovinsko strukturo. Tako se končno proizvaja hormon.
Receptorji hormona eritropoetin se nahajajo na površini nezrele rdeče barve kri celice (eritroblasti), ki se nahajajo v kostni mozeg. Hormon se proizvaja glede na zalogo kisika v kri. Če je kisika malo (hipoksija), se sprosti eritropoetin, ki stimulira eritroblaste, da dozorijo.
To pomeni, da je v krvi na voljo več rdečih krvnih celic kot nosilcev kisika in s povečanim prenosom kisika preprečuje hipoksijo. Če pa je na voljo dovolj kisika, eritropoetin ne nastane in količina rdečih krvnih celic se ne poveča (negativne povratne informacije). Na splošno so rdeče krvne celice znak za nasičenost s kisikom krvi, saj vežejo kisik s pomočjo hemoglobina vsebujejo v krvi in jo prenašajo v različna tkiva v krvnem obtoku.
Eritropoetin ledvic in jetra uravnava vsebnost kisika v krvi. Natančneje, ta hormon vpliva na transport kisika v krvi, tako da vpliva na širjenje in zorenje rdečih krvnih celic (eritrocitov), ki prenašajo kisik v krvi. Eritropoetin, ki se proizvaja v možganov, se nahaja le v krvi plovila od možganov, saj tega prostora ne more zapustiti zaradi t.i. krvno-možgansko pregrado.
Njegova funkcija ni popolnoma razumljena; domneva se, da ščiti živčne celice pred poškodbami v primeru pomanjkanja kisika (nevroprotektivni učinek). V medicini se uporablja umetno (gensko) proizveden eritropoetin. Pri bolnikih z anemija in odpoved ledvic, kjer ledvica ne more več sama proizvajati hormona, se eritropoetin daje za spodbujanje tvorbe krvi in s tem za odpravo ledvične anemije.
Za zdravljenje se uporablja tudi hormon eritropoetin anemija ki jih povzroča tumor ali pozneje kemoterapija. V športu se hormon eritropoetin uporablja tudi nedovoljeno doping. Ko se količina rdečih krvnih celic po zaužitju tega hormona poveča, se hkrati poveča tudi sposobnost prenosa kisika v krvi.
Posledično več mišic in drugih tkiv doseže več kisika, kar omogoča presnovi (na primer pri gibanju mišic), da deluje bolj učinkovito in dlje. Posledično se zmogljivost športnikov poveča.
