Logika ustreza sklepanju, ki temelji na razumu. Ta kognitivna sposobnost se nahaja na levi možganski polobli in spredaj možganov regijah. Posledica lezij v teh regijah je ločitev ali razpad logike.
Kaj je logika?
Logika je med kognitivnimi sposobnostmi ljudi in ustreza sklepanju, ki temelji na razumu. Logika je med človekovimi kognitivnimi sposobnostmi in ustreza posledičnemu sklepanju, ki temelji na razumu. Logično sklepanje je posebej človeška sposobnost. Nobena druga vrsta ne razmišlja na tak način. Tradicionalno se zlasti filozofija ukvarja s človeško logiko, včasih pa takšno razmišljanje prepozna kot napačno, ker izgublja veljavnost zunaj človeške vrste. Medicina lokalizira človeško logiko na levi polobli možganov, kjer se nahajajo jezik, izračun, pravila, zakoni in splošno razmerje. Čelne regije možganov so še posebej odločilne za logiko možganov. Tako je nevroznanost zdaj čelne možgane prepoznala kot sedež kognitivnih in natančno človekovih sposobnosti. Tako nevronsko vezje čelnih možganskih regij oblikuje osebno logiko posameznika. Zaradi tega se lahko spremenijo posebni vzorci ožičenja učenje izkušnje in drastične izkušnje.
Funkcija in naloga
Filozofija pozna različne pristope k logiki. Na primer, izjava, da ima vsaka trditev eno od dveh resničnih vrednosti in lahko rečemo, da je resnična ali neresnična, je znana kot klasična logika. Poleg tega načela bivalence klasična logika predpostavlja, da je resničnost vrednosti sestavljenih izjav enolično določena z vrednostjo njihovih delnih izjav in njihovo kombinacijo. Poleg načel bivalence in ekstenzivnosti klasične logike se filozofija ukvarja tudi z določanjem meril za veljavnost posameznih zaključkov in logična vrednost izjav. Logika ima medicinski pomen, zlasti pri nevroznanostih. Sposobnost logičnega razmišljanja je tisto, kar človeka naredi in je naloga leve možganske poloble. V razpravah se pogosto izkaže, da lahko dve osebi sledita povsem drugačnim logičnim načelom. Splošna nagnjenost k logičnemu sklepanju je genetsko dana vsakemu človeku. Dejanski izraz posamezne logike pa se oblikuje le v življenju in nanj lahko pomembno vplivajo osebne izkušnje. Nevroznanost ta vpliv razlaga kot spremembe v nevronskih krogih, kot so pomembne učenje izkušnje in drastične izkušnje posameznika. Možgani so sestavljeni iz mreže posameznih nevronov, med katerimi obstaja povezava. Sinaptične povezave so v osnovi spremenljive in tako sledijo principu nevronske plastičnosti. Nevroznanost sledi logiki nazaj na področje čelnih možganov. Po sodobni medicini je v tej regiji možganov dom vseh sposobnosti, zaradi katerih je človek človek. Tako se logika poleg zavesti in družbenega vedenja nahaja tudi v sinaptičnih povezavah te možganske regije. Logika tako v večvrednostnem smislu ustreza določeni vrsti mišljenja. Razmišljanje pa je posebna mreža vzorcev povezave med posameznimi nevroni v človeških možganih.
Bolezni in bolezni
Lezije v čelnih predelih možganov lahko trajno spremenijo ali razkrojijo posameznikovo sposobnost logičnega mišljenja. Najpogosteje čelne možganske lezije spremljajo tudi spremembe značaja. Le redko vplivajo izključno na kognitivne sposobnosti. Morda so posledica lezije v čelnih možganih travmatska poškodba možganov, kap, tumorska bolezen, vnetni procesi, virusne okužbe ali degenerativne bolezni. Ni nujno, da na čelno možgansko regijo vpliva neposredno. Pogosto zadostujejo lezije na posameznih projekcijskih poteh med čelnimi možgani in drugimi možganskimi regijami. Spremembe v teh predelih možganov opažamo tudi na primer pri ljudeh z shizofrenija or odvisnosti od alkohola. V nekaterih primerih se lezije kažejo v psevdopsihipatskih ali psevdosociopatskih značilnostih. Včasih so tudi psevdodepresivne lastnosti. Ker so kognitivne sposobnosti, kot je logika, velik del značaja, sorodniki pogosto opisujejo spremembe značaja pri ljudeh s čelnimi možganskimi lezijami. Izguba logike lahko povzroči nenavadno dejanje in odtuji človekov način razmišljanja do te mere, da njegova mnenja, prepričanja in poznavanje sveta drugim niso več razumljivi. Prednja možganska regija je na primer tudi načrtovana izjava ali dejanje. V primeru lezije v tej možganski regiji vsa dejanja prizadete osebe včasih ne temeljijo več na nobenem logičnem potencialu. Prizadeta oseba v svojih dejanjih in izjavah ne prepozna več pomanjkanja logike in jih sam šteje za logične. Primer razpada logike, razpada spoznanja in navsezadnje popolnega razpada ega so degenerativne spremembe v čelnih možganih, ki jih lahko povzročijo bolezni, kot je npr. Alzheimerjeva bolezen bolezen. V primeru tumorske bolezni, virusne okužbe ali vnetne lezije in možganske krvavitve, lahko logiko skupaj z dejanskim značajem prizadete osebe pogosto vsaj deloma obnovijo z ustreznimi terapija.
