Mačja epidemija

Simptomi

Vodilni simptom mačje epidemije je driska z vnetjem črevesja, poškodbo črevesja sluznicain dehidracija. Opaženi so tudi bruhanje, povišana telesna temperatura, slab general stanje, limfopenija, nevtropenija, imunosupresija, bolezen oči, Splav pri nosečih mačkah in cerebralne motnje pri novorojenčkih. Mladički so najbolj dovzetni za bolezen, smrtni izidi pa so pogosti.

Vzroki

Mačjo panleukopenijo povzroča okužba z virusom mačje panleukopenije (FPV), neobvitim virusom družine parovirus, ki poleg mačk prizadene tudi rakune, kune in lisice. Virus se na začetku razmnoži v usta in grlu ter se sekundarno širi na številne organe in hitro delijoča ​​se tkiva. Pomembno je, da okuži imunski sistem, ki vodi do imunosupresije in okuži črevesje, kar povzroči hudo driska. Pasji parvovirus (CPV) je tesno povezan z virusom mačje panleukopenije in povzroča okužbe pri psih.

Menjalnik

Prenos je neposreden ali posreden fekalno-oralno in preko drugih izločkov. Virus je odporen na izpostavljenost okolju in na površinah lahko ostane okužen mesece. Tudi zdrave živali lahko shed virus.

Cepljenje

Zaradi možnih zapletov in razširjenosti distribucija, priporočljivo je, da se vse mačke - tudi tiste, ki živijo samo v zaprtih prostorih - cepijo. Oslabljeni živi in ​​redkeje mrtvi cepiva ki sta vključeni v kombinirane pripravke. Prvi Odmerek se injicira subkutano v 8-9 tednih, drugi 3-4 tedne kasneje (Fevaxyn, Feligen, Nobivac, Purevax). Potrebna so ponovna cepljenja.

zdravljenje

Zdravljenje je veterinarska oskrba s simptomatskimi ukrepi, kot so voda ter dopolnjevanje in transfuzija elektrolitov. Antibiotiki se uporabljajo za preprečevanje in zdravljenje okužb. Druge možnosti vključujejo antidijaroiko, antiemetiki, imunski serumi s FPV protitelesain po možnosti interferona omega.