Predstavitev
Malarija je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo paraziti: različni patogeni povzročajo različne oblike malarije, ki jih med drugim ločimo po simptomih. Do ljudi pridejo skoraj izključno z ugrizom komarja Anopheles. Malarija vodi do gripapodobni simptomi z običajno visokimi povišana telesna temperatura.
Kot posledica zapletov, na primer akutnih ledvice neuspeh in pljuč neuspeh lahko bolezen privede do smrti. Zlasti na tropskih območjih je malarija eden najpogostejših vzrokov smrti. Malarija spada med tropske bolezni. V to skupino spadajo še številne druge bolezni, kot npr dengue vročina or Ebola, ki je do resne epidemije pripeljala šele leta 2015.
- Plazmodij vivax
- Plazmodij ovalni
- Plazmodijska malarija in
- Plasmodium falciparum.
Sopomenke
malarija, močvirska mrzlica, močvirska mrzlica
EpidemiologijaFrekvencaPojav
Letno se zgodi približno 250 milijonov primerov malarije. Približno 90% jih prihaja iz Afrike. Zaradi tega je druga najpogostejša nalezljiva bolezen na svetu po tuberkuloza.
Vsako leto zaradi malarije umre več kot 2 milijona ljudi. Vsako peto smrt otroka v Afriki povzroči bolezen malarija. Zlasti prebivalstvo tropskih in subtropskih območij je izpostavljeno tveganju okužbe, kar pomeni, da je približno 40-50% svetovnega prebivalstva nenehno v nevarnosti. V Nemčiji pa je približno 500-1000 primerov malarije na leto.
Zgodovina
Epidemije malarije so dokumentirane že tisoče let. Znani so primeri s starimi Egipčani pred približno 3500 leti, ki so videli prekletstvo bogov. Tudi za padec rimskega imperija naj bi epidemije igrale odločilno vlogo.
Britanski osvajalci naj bi redno pili krepčilno vodo, ki vsebuje učinkovit protistrup kinin za zaščito pred malarijo. Da bi prenesli grenko ključi, je bil pogosto dodan gin. Leta 1907 je Francoz Alphonse Laveran prejel Nobelovo nagrado za odkritje povzročitelja malarije.
Povzročitelji malarije so praživali (enocelični endoparaziti) Plasmodium ovale, Plasmodium vivax (vodi do Malaria tertiana), Plasmodium malariae (Malaria quartana) in Plasmodium falciparum (Malaria tropica). Nosilec malarije je samica komarja anopheles. Zelo redko se lahko primeri malarije pojavijo tudi med rojstvom bolne matere ali med njo kri menjalnik.
Skozi ugriz komarja v človeški krvni obtok pridejo tako imenovani sporozoiti (nalezljiva oblika parazita). Tako gredo skozi jetra v nekaj minutah in se naselijo v celicah jeter. Z nespolnim razmnoževanjem nastane tako imenovani shizont, ki pa vsebuje na tisoče merozoitov (eksoeritrocitna faza).
V enem tednu shizont poči skupaj z jetra celice in merozoiti vstopijo v kri. Gnezdijo v rdečem kri celice (eritrocitov), nato pa se z razmnoževanjem razvijejo v shizopode. V povprečju vsebujejo približno 12 merozoitov (eritrocitna faza).
Ko prizadete rdeče krvne celice počijo, telo reagira z vročinskim napadom na sproščene merozoite in njihove toksine. Merozoiti, ki plavajo v krvi, nato spet napadejo druge rdeče krvne celice. Ta cikel porušitve, okužbe, razmnoževanja in razpočenja znova traja 48 ur za P. vivax in oval ter 72 ur za P. malariae.
To pojasnjuje, zakaj povišana telesna temperatura napadi se dogajajo ciklično vsake 3 (P. vivax in ovalni) in 4 dni (P. malariae). P. falciparum ni podvržen takemu ritmu, zato je nepravilen povišana telesna temperatura tu se zgodijo napadi. Podroben pregled vseh tropskih bolezni najdete pod člankom: Pregled tropskih bolezni
