Materiali za celotno protezo | Zobne proteze zgornje čeljusti

Materiali celotne proteze

Zobne proteze ali imenovane tudi total proteze sestavljena iz plastične podlage. Ta osnova je roza barve in se prilega nepca. Materiali za zobe, ki so pritrjeni v nepčni plošči, so bodisi kot podlaga iz plastike ali keramike.

Plastični zobje so mehkejši in se čez nekaj časa obrabijo. Keramični zobje so veliko bolj robustni in odporni ter imajo daljšo življenjsko dobo. V teleskopsko proteze, teleskopi in kolegi, vgrajeni v protezo, so izdelani iz kovinskih zlitin.

Na prvi pogled se zdi nekoliko zmedeno, kako lahko celotna proteza / proteza sploh zdrži v zgornja čeljust, saj navsezadnje tam ni več zob, na katere bi ga lahko pritrdili. Kljub temu je mogoče z njo govoriti in jesti, ne da bi izpadel. Za to obstajajo trije pomembni dejavniki.

Prvi dejavnik temelji na okluzijski stabilizaciji. To pomeni, da je vrsta zob iz spodnja čeljust, če gre za običajne zobe ali tudi za popolno protezo, imajo stik z zobmi v zgornja čeljust ko usta je zaprta in včasih tudi med gibi. Tako je zagotovljena statična stabilizacija.

Drugi dejavnik je integracija celotne proteze v okoliško mehko tkivo. Proteza je narejena tako, da se popolnoma prilega čeljustnemu grebenu in jo ob straneh prekrijejo mišice in lica. Temu pravimo tudi oprijem mišic.

Na primer, zadnji deli proteze so konveksni, sprednji pa konkavni, da se tkivo in mišice lahko stisnejo navzgor. Za tretji in zadnji dejavnik, ki je tudi najpomembnejši za oprijem, je treba narediti majhen izlet v fiziko. Vse skupaj si lahko predstavljamo kot nekakšen ventil, v katerem nastane podtlak, ki povzroči oprijem proteze.

Med protezo, ki jo je treba namestiti (osnova proteze), in spodnjim tkivom (nosilec proteze) so zračni mehurčki. Ti so izraženi, ko je proteza nameščena. Če so robovi proteze optimalno oblikovani, se zrak ne more vrniti, tako da se ustvari omenjeni podtlak in proteza sesa.

Zunaj, na okoliške strukture, je zunanji ventil, na notranji strani, torej od roba proteze do sredine alveolarnega grebena, pa notranji ventil. V nekaterih primerih pa se lahko zgodi, da po določenem času oprijem proteze oslabi in njeno nošenje postane bolj neprijetno. To lahko povzročijo različni dejavniki.

Po eni strani lahko netočno delo zobozdravnika ali zobotehnika privede do tega, da se proteza ne prilega optimalno na alveolarni greben. Po drugi strani pa je razmerje med podlago in protezo lahko neugodno, tako da oprijem ni optimalen. Glavni vzrok pa so spremembe, ki se dogajajo v naši ustne votline.

Če je proteza nepravilno obremenjena, je na primer ena stran izpostavljena močnejšim žvečilnim pritiskom kot druga, stran, na katero delujejo močnejši žvečilni pritiski, pa se ponavadi umakne. To kaže, da se greben čeljusti umika, bolj ko je nepravilna obremenitev. Splošno dejstvo pa je tudi, da manjkajoči zobje prenašajo vso silo na alveolarne grebene in da se ti s starostjo umikajo.

To je pri vsakem bolniku različno izrazito. Če se alveolarni greben umakne, pred nekaj časa izdelana proteza ne ustreza več pravilno. Spremenilo se je tkivo in kost, proteza ostaja enaka.

Vsi dejavniki, ki določajo oprijem proteze, postajajo vse šibkejši. Med drugim učinek ventila ne more več pravilno prijemati ali pa okoliško tkivo ne more optimalno podpirati proteze. Ker pa je to normalno in se lahko zgodi pri vsaki protezi, so priporočljivi redni obiski zobozdravnika, saj je od takrat možno protezo "preusmeriti".

To pomeni prilagoditev podlage zobne proteze novim razmeram v ustne votline tako da se spet pravilno prilega. Tudi če se proteza zlomi, jo je mogoče popraviti v zobotehničnem laboratoriju. Takoj, ko opazite, da proteza med jedjo ne drži pravilno, je ohlapna ali moti, je priporočljiv obisk zobozdravnika. Vsadki lahko izboljšajo držanje a zobna proteza, vendar ne veljajo za vse in je potreben kirurški poseg.

Če razmišljate o takšni izboljšavi, je pomemben podroben pogovor z zobozdravnikom, ki mu zaupa. Pri oglaševanju se za izboljšanje oprijema pogosto oglašujejo različna lepila za proteze, tako imenovane lepilne kreme. Če je proteza optimalno prilagojena situaciji v pacientovi usta, te so odveč.

Kratkoročno jih lahko uporabimo za kompenzacijo začetka rahljanja. Številni nosilci zobnih protez pa leta uporabljajo lepilne kreme, ker se izogibajo obisku zobozdravnika, četudi so lepilne kreme neprijetne. Če opazite kakršne koli spremembe v zadržanju vašega proteze, obisk zobozdravnika je boljša in varnejša rešitev za obnovitev zadrževanja kot trajna uporaba teh izdelkov.