Medicinska lokalna terapija | Terapija revmatoidnega artritisa

Zdravilna lokalna terapija

V akutni fazi se lahko stisnejo prizadeti sklepi večkrat na dan s hladnimi geli NSAR (npr. Voltaren ® Emulgel) ali hladnim kvarkom. V kroničnih fazah je bolje uporabljati kri mazila za pospeševanje cirkulacije (npr. krema Thermo Reumon ®). V primeru akutne okužbe enega ali več spoji, lahko zdravnik naredi intraartikularne injekcije (injekcije v sklep) lokalni anestetiki (= lokalno anestetiki) in steroidi (kortizon).

Nadaljnja terapevtska možnost je sinoviortheza (= skleroterapija vnetega sklepa sluznica). Tu so sklerozirajoča zdravila (npr. Morhuati ali osmična kislina) = kemosinoviortheza ali pa se v sklep vbrizgajo radionuklidi (npr. itrij 90, renij 186 ali erbij 169) = radiosinoviortheza. Tetivni plašči ali vstavki tetiv se lahko lokalno infiltrirajo z lokalnim anestetikom in po potrebi vodotopnim steroidom (kortizon).

Homeopatija in revmatoidni artritis

Revmatske bolezni lahko zdravimo tudi z homeopatija. Seveda, revmatoidni artritis s tem ni mogoče pozdraviti, vendar je mogoče simptome bolezni znatno ublažiti. Tudi prehrana lahko igra vlogo pri revmatoidu artritis.

Kirurška terapija

Operacija v kronični poliartritis postane nujno, kadar zdravljenje z zdravili ne more več zadostno zadrževati vnetne aktivnosti. Operacija je razmeroma nujna, če obstajajo izrazita aksialna odstopanja sklepa (npr. Izrazit X-noga) ali če skupno uničenje hitro napreduje. Tudi v primeru neizogibnih solznih tetiv ali nevroloških izpadov kirurškega posega ne smemo odlašati predolgo.

V kronični poliartritis, pogosto je potrebnih več operacij. Včasih je mogoče izvesti kombinirane operacije, sicer pa je treba pri določanju zaporedja najprej opraviti posege na nogah, če je potreba po operaciji enaka, da se v vsakem primeru ohrani sposobnost hoje. Poleg tega spoji najprej v bližini trupa, nato pa še bolj oddaljene sklepe od trupa, npr zapestje pred prst spoji, ker z nestabilno zapestje funkcija prstov bo kljub uspešni operaciji vedno ostala omejena. Ločijo se: Glede na sklep in stopnjo uničenja sklepnih površin bo zdravnik priporočil ustrezno operacijo.

Skupno-zaščitni posegi so na primer sinovektomija in tenosinovektomija. Pri teh postopkih je vneti sklep sluznica or tetivni plašč tkivo se kirurško odstrani. Vnetni izbruh bolezni je prekinjen.

To ustavi hrustanec-proces uničenja in uničenje kosti ter zmanjša prekomerno raztezanje sklepna kapsula in vezi, ki vodijo do otekanja. The tetive so zaščitene pred tetivnimi solzami z odstranjevanjem vnetnega tkiva, ki prodira v tetive. Ti postopki so indicirani, dokler so sklepne površine še vedno nedotaknjene in kljub dosledni terapiji z zdravili še vedno oteknejo sklepi vsaj 6 mesecev.

Cilj posegov za korekcijo sklepnih površin je obnoviti enakomerno obremenitev komponent sklepa v primeru močnih aksialnih odstopanj ali odstraniti spoj iz glavnega območja obremenitve v primeru omejene hrustanec škoda. V ta namen se kost prereže in stabilizira v popravljenem položaju z žicami z navojnimi ploščami. Ti postopki se običajno izvajajo pri mlajših bolnikih in se kombinirajo s sinovektomijo.

Ker pa vnetje pri revmatoidu artritis primarno kronično poliartritis vpliva na celoten sklep enakomerno, postopki korekcije površine sklepov (razen za prednožje) se redko izvajajo v revmatoidni artritis. Postopki resekcije sklepov se izvajajo, kadar je površina sklepa uničena, vendar so vezi, sklepne kapsule in mišice še vedno v dobrem stanju stanje. Uničeni deli sklepa se odstranijo, površina sklepa se preoblikuje in nadomesti z interponatom lastnega tkiva telesa (npr. Tkivo kapsule, maščobe, mišična fascija).

Takšni postopki pa na velikih sklepih, ki nosijo telesno težo (kolena, boki), niso mogoči, saj ne bi mogli prenesti obremenitve. Takšne operacije se običajno izvajajo na prednožje. Postopki zamenjave sklepov so zdaj možni na skoraj vseh sklepih.

Uničeni deli sklepa se odstranijo in nadomestijo z umetnim sklepom (endoproteza, kolčna proteza, proteza kolena). Odvisno od starosti, splošno stanje mobilnost pacienta in kakovost kosti, lahko se uporabljajo brez cementne ali cementirane endoproteze. V primeru nestabilnosti sklepov bo morda treba uporabiti spet sistem ali pa stabilizirati ligamentni aparat.

S skupnimi nadomestnimi posegi zelo dobro bolečina doseže se zmanjšanje, po ustrezni fizioterapevtski vadbi pa dobra mobilnost in hitra odpornost. Pomanjkljivost je omejena trajnost endoprotez. Skupni posegi za utrjevanje sklepov ustvarjajo stabilno in tudi težko naložljivo situacijo.

Uničene površine sklepov odstranimo, partnerje sklepov postavimo drug na drugega v funkcionalno ugodnem položaju in pritrdimo s ploščami / vijaki / žeblji ali žicami, dokler okostenelost/ pojavila se je otrdelost. Pri bolnikih z RA so indicirani le v omejenem obsegu, saj otrdelost poveča stres na sosednje sklepe, ki jih bolezen običajno tudi prizadene. Običajno se izvajajo, kadar zamenjava sklepa ni ali ni več mogoča, pogosto predvsem na prstih, prst, roko in gleženj sklepih in na hrbtenici.

  • Operacija zaščite sklepov
  • Posegi za popravljanje sklepne površine
  • Operacija sklepne resekcije
  • Zamenjava sklepov
  • Postopki utrjevanja sklepov

Z vsemi kirurškimi posegi so povezana splošna in posebna tveganja, o katerih kirurg pacienta obvesti pred načrtovanimi posegi. Nekateri, na primer tveganje za okužbo ran ali oslabljeno celjenje ran, se pri bolnikih s kroničnim poliartritisom povečajo zaradi same bolezni ali zdravljenja z zdravili. Zato se je pred načrtovanim kirurškim posegom nujno pogovoriti z zdravnikom o potrebnem zmanjšanju odmerka ali prekinitvi zdravljenja. Večina bolnikov z revmatoidni artritis trpeti za osteoporoza, po eni strani zaradi omejene gibljivosti, po drugi strani zaradi vnosa steroidov po daljšem obdobju bolezni. Zmanjšana kakovost kosti poveča tveganje za zlome med operacijo.