Merjenje krvnega tlaka: zdravljenje, učinek in tveganja

Blood tlak se nanaša na tlak v arterijah (arterijah) telesa kroženje. Niha med največjo vrednostjo (sistolična vrednost) in najnižjo vrednostjo (diastolična vrednost) z vsakim srčnim utripom. Te vrednosti lahko določimo z merjenjem kri pritisk, pregled, ki velja za varnega.

Kaj je merjenje krvnega tlaka?

Zunanje izvedeno posredno kri merjenje tlaka je leta 1896 razvil italijanski zdravnik Scipione Riva-Rocci. Zunanje izvedeno posredno krvni tlak meritev je leta 1896 razvil italijanski zdravnik Scipione Riva-Rocci. Zato ga še vedno omenja okrajšava RR. Ta meritev se izvede posredno s pomočjo napihljive manšete - običajno na pacientovi roki oz noga. Danes pa nekatere sodobne naprave delujejo z elektronskimi pretvorniki tlaka. Poleg tega krvni tlak zdaj lahko določimo tudi s pretvornikom, ki se vstavi neposredno v krvni obtok. Ta metoda je zdaj znana kot neposredna krvni tlak merjenje in se uporablja samo v intenzivni negi. To se na primer uporablja na oddelkih za intenzivno nego in v operacijski sobi za doseganje najbolj natančnih, hitrih in trajno prikazanih rezultatov.

Funkcija, učinek in cilji

Dejanski merjenje krvnega tlaka se uporablja za pridobivanje podrobnejših informacij o funkcijah srce in kroženje. To je morda potrebno v primeru različnih bolezni, pa tudi v primeru kirurških posegov in drugih fizičnih stanj (na primer omedlevica). Vrsta merjenje krvnega tlaka kar je primerneje v posameznem primeru, je običajno odvisno od zahtevanih informacij. Najbolj znana metoda merjenja je še vedno posredna merjenje krvnega tlaka, ki se uporablja v večini primerov - na primer med preventivnimi zdravniškimi pregledi in številnimi drugimi pregledi. Merilnik krvnega tlaka je sestavljen iz napihljive gumijaste manšete, ki jo lahko zelo natančno namestimo na pacientovo roko oz noga. Manšeta je priključena na manometer in je vedno tako napihnjena, da na mestu nanosa ne omogoča več pretoka krvi. V drugem merilnem koraku se tlak v manšeti zmanjša z enakomernim izpustom zraka, tako da nad določenim tlakom srce spet uspe prisiliti kri v stisnjeno arterije. Med tem postopkom je mogoče poslušati zvoki krvi s pomočjo stetoskopa, nameščenega nad stenoskopom arterije (na nadlakti, na primer v križanju komolca). Te zvoke ustvarja pospešen pretok krvi, ki ga povzroči zožitev arterije. Te zvoke lahko zdaj zelo natančno ocenimo na podlagi velike količine razpoložljivih podatkov in znanja. Pri neposrednem merjenju krvnega tlaka se merilna igla ali celo merilna sonda vstavi neposredno v pretok krvi. Tako se ovrednoti sam pretok krvi in ​​iz njega določijo vse potrebne informacije. Delno je ta metoda nekoliko natančnejša in varnejša, a ker je tu tveganje majhno, se izvaja le med kirurškimi posegi, pod zdravniškim nadzorom in na posebej opremljenih bolniških oddelkih. Ker se številne bolezni v zgodnjih fazah pokažejo zaradi spremenjenega krvnega tlaka, je priporočljivo, da ga redno in vsaj enkrat letno meri strokovnjak (tj. Na primer družinski zdravnik). Mnogi si tudi sami redno merijo krvni tlak in včasih celo vodijo evidence o določenih vrednostih. To je še posebej koristno, če obstaja zdravje ali če je to priporočil družinski zdravnik ali drug specialist. Ker pa napak pri merjenju pri samoizmeritvi laikov ni mogoče izključiti, nikakor ne more nadomestiti rednih pregledov pri specialistu ali družinskem zdravniku. Mimogrede je normalna vrednost krvnega tlaka v povprečju 100 plus bolnikova starost. Krvni tlak pa je odvisen od različnih dejavnikov, na primer fizičnega stanje, čas dneva in tudi sezono, zato lahko niha ves dan. Poleg tega se odčitki lahko razlikujejo od merilnika krvnega tlaka do merilnika krvnega tlaka.

Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti

Šteje se, da posredno merjenje krvnega tlaka ni varno in zato običajno ne prinaša nobenih stranskih učinkov ali nevarnosti. Edino tveganje so napačne meritve in s tem napačne vrednosti, če meritev ni izvedena pravilno. Ker se to pogosto zgodi, kadar meritve izvajamo doma, na primer zaradi pomanjkanja znanja ali okvarjenih merilnih naprav, bi v najslabšem primeru lahko vodi do situacije, ko previsok ali prenizek krvni tlak ni pravočasno zaznan - in s tem tudi vzrok za to. Zato so pomembne že omenjene redne meritve pri družinskem zdravniku. Pravilne uporabe merilnika krvnega tlaka pa se lahko nauči tudi laik. Številni splošni zdravniki in specialisti tukaj ponujajo posebna posvetovanja, v katerih si korak za korakom ogledajo razpoložljive merilne naprave in tudi vse potrebne postopke, ki jih je treba upoštevati pri merjenju krvnega tlaka. To je še posebej koristno v primerih, ko si mora bolnik redno meriti krvni tlak in ga zapisovati zdravniku. Nenazadnje je pomemben tudi sam merilnik krvnega tlaka. Pacient mora biti sposoben upravljati z njim, manšeta naj bo udobna in enostavna za pritrditev, vrednost krvnega tlaka pa mora biti zlahka odčitana z zaslona. Ker pa vsaka merilna naprava ni prava za vsakega pacienta, bi moral slednji pri izbiri ustreznega merilnika krvnega tlaka v najboljšem primeru poiskati strokovni nasvet - na primer pri strokovnem osebju v trgovini z medicinsko oskrbo ali v zaupanja vredni lekarni.