Metastaze pri raku prostate

Predstavitev

Prostata rak je najpogostejši rak pri moških in je drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri moških. Če je rak je v poznejši fazi v času diagnoze, metastaze morda že nastala. Metastaze so rak celice, ki zapustijo tumor in se naselijo drugje v telesu. V prostate rak, najpogostejše mesto za metastaze je kost. Prisotnost metastaz v prostate rak samodejno pomeni, da je tumor razvrščen v IV. stopnjo in se upoštevajo le možnosti paliativnega zdravljenja.

Kje se pojavijo metastaze in zakaj?

Metastaze so metastaze tumorskih celic v drugih organih. Razvijejo se, ko se tumor razširi izven prvotnega organa in z rastjo pride v stik s krvnim obtokom in limfni sistem. Tumorske celice imajo zdaj možnost, da se prek krvnega obtoka razširijo na druge organe oz limfna, da se tam naselijo in namnožijo.

Ločimo med hematogenim (prek krvnega obtoka) in limfogenim (prek limfna drenažni sistem) metastaze. Metastaze v neposredni bližini prvotnega tumorja imenujemo lokalne ali regionalne metastaze. Tukaj večinoma limfna prizadeta so vozlišča blizu tumorja. Če se tumorske celice naselijo v tkivih ali organih, se imenujejo oddaljene metastaze. Najpogostejša mesta metastaz pri raku prostate so bezgavke kosti, zlasti hrbtenica jetra pljuč možgani

  • Bezgavke
  • Kosti, zlasti hrbtenica
  • Jetra
  • Pljuča
  • Brain

Kako na pričakovano življenjsko dobo vplivajo metastaze?

Na splošno se pričakovana življenjska doba znatno skrajša s pojavom metastaz. Mediana časa preživetja za diagnozo kostnih metastaz je 12 do 18 mesecev. Petletna stopnja preživetja v prisotnosti metastaz je le 31%.

Ko so metastaze odkrite v rak prostate, tumor je dodeljen stopnji IV. V IV. Fazi kurativna (kurativna) terapija ni več mogoča in išče se paliativna (paliativna) terapija. Cilji te terapije so podaljšati življenjsko dobo, izboljšati kakovost življenja, upočasniti nadaljnjo rast tumorja in ublažiti simptome, ki jih povzroča tumor sam ali metastaze.

O paliativna terapija za rak prostate je sestavljen iz različnih stebrov. Prva je terapija s pomanjkanjem hormonov. Tumorske celice rak prostate rastejo odvisni od moškega spolnega hormona testosteron.

Pri odtegnitvi hormonov se dajejo zdravila, ki zavirajo testosteron proizvodnjo. To povzroči, da tumorske celice izgubijo največji dražljaj rasti. Poleg tega kemoterapija se lahko daje, če je bolnik na splošno dovolj dober stanje.

Če se bolnik odzove na hormonsko terapijo, se lahko pričakovana življenjska doba podaljša na več let. Nadaljnji stebri terapije so opisani v podtemah posameznih metastaz. Na splošno pa je treba zdravljenje začeti le, če lahko od teh ukrepov pričakujemo vpliv na kakovost življenja ali pričakovano življenjsko dobo.

Če temu ni tako, lahko uporabimo koncept »budnega čakanja«. To pomeni, da bolniki redno pregledujejo, tumor in metastaze pa sprva le opazujejo. Ena od prednosti tega koncepta je, da se izognemo neželenim stranskim učinkom terapije.