Definicija
Hemoglobin je beljakovina, ki jo najdemo v rdeči barvi kri celice, eritrocitov. Celicam daje rdečo barvo. Del te beljakovine je železov ion.
Ta atom železa je prisoten v dvovalentni obliki, je dvakrat pozitivno napolnjen (Fe2 +). Pri methemoglobinu je železov ion prisoten v trivalentni obliki (Fe3 +). Ta oblika hemoglobina ni sposobna vezati kisika in tako opravlja svojo fiziološko funkcijo oskrbe celic telesa s kisikom.
Izraz "methemoglobinemija" opisuje prisotnost metahemoglobina v kri. To je v majhni meri fiziološko (približno 1.5% vsebnosti hemoglobina v kri). Samo večje količine methemoglobina v krvi lahko postanejo nevarne.
Vzroki
Methemoglobin nastane s kemično reakcijo: oksidacijo dvovalentnega železa hemoglobina na trivalentno železo. Atom železa oddaja tako imenovani elektron, ki mu daje pozitiven naboj. Ta kemična reakcija se v telesu pojavlja naravno in spontano.
Nastali methemoglobin ne more več vezati kisika. Nato v telesu potekajo mehanizmi za ponovno redukcijo železa, tj. Za ponovno polnjenje negativnega naboja. To lahko stori do beljakovin ki lahko sprosti elektron, tj. negativni naboj, ali s posebnim encimom, methemoglobin reduktazo, ki katalizira reakcijo, pri kateri se železo pretvori nazaj v dvovalentno obliko.
Če je ta encim pomanjkljiv, lahko pride do methemoglobinemije. Če kri vsebuje 60-70% methemoglobina, je to lahko nevarno za življenje zaradi zmanjšane sposobnosti krvi za prenos kisika. Obstajajo tudi drugi vzroki, ki lahko povzročijo methemoglobinemijo.
Sem spada absorpcija snovi, ki tvorijo methemoglobin, npr. Nitrat, ki ga najdemo na primer v konzervansih za meso ali sir. Ker novorojenčki še vedno kažejo zmanjšano aktivnost encima polihemoglobin reduktaze, jim grozi zlasti visok vnos nitrata, ki ga lahko na primer najdemo tudi v pitni vodi. Nekatera zdravila ali zastrupitve z topili lahko povzročijo tudi nastanek methemoglobina.
Diagnoza
Nad določeno stopnjo methemoglobina v krvi dobi rjavo barvo. To lahko služi kot diagnostično merilo. V ta namen na primer na filtrirni papir nanesemo kapljico krvi in jo primerjamo z običajno kapljico krvi.
Kri, ki je v Vena in je že sprostil kisik, ki ga je vezal, ga lahko zaradi njegove temno modre barve zamenjamo s krvjo methemoglobinemije. Razlika je v tem, da deoksigenirana kri (kri, ki je že sprostila kisik) zaradi kisika v zraku spet postane svetlo rdeča. Kri, ki vsebuje preveč methemoglobina, tega ne zmore in ohrani svojo rjavkasto barvo.
Nadaljnja diagnostična možnost je mikroskopski pregled krvi. Pri methemoglobinemiji najdemo tako imenovane Heinzove notranje telesce. To je posebna morfologija rdečih krvnih celic, ki je prisotna, ko hemoglobin izgubi svojo fiziološko obliko.
