Spodaj predstavljamo več metod in različic, ki jih lahko uporabimo pri dihalih terapija.
Metode respiratorne terapije
Evtonija po Gerdi Alexander: Ta metoda deluje z nezavednim tek dih stranke. V tem procesu naj bi se vzorci gibanja in vedenja spreminjali na bolje, saj se samozavedanje in telesna občutljivost izboljšujeta terapija.
Izobraževanje diha, glasu in govora po Schlaffhorstu in Andersenu: Tu je dih povezava med rastlinsko in somatsko ravnjo človeka. Cilj terapija je izboljšati dihanje, glas in gibanje.
Dihanje in telesna terapija po Grafu Dürckheimu: Pacient naj se sooči s svojimi vedenjskimi vzorci in strahovi ter tako omogoči nov začetek. Telo kot »duševno telo«, ki tvori enotnost s psiho, je treba doživljati na ta način.
Dihanje po Cornelisu Veeningu: To dihanje terapija temelji na psihologiji CG Jung. Pot od "znotraj navzven" naj se ponudi s pomočjo telesno-duševnega razvoja, tako da "človek postane to, kar naj bi bil".
Holotropni Dihanje po Stanislavu Grofu: Namerno uporabljen dih, torej poglobljeno dihanje do hiperventilacija, naj bi ustvaril povezavo z "notranjim zdravilcem", z "višjim jazom".
Izkušeni dih po Ilse Middendorf: Dela se izvaja s tako imenovanim "dovoljenim dihom" in izkušnjo, da med "dihom, zbiranjem in občutkom" obstaja medsebojna interakcija, ki ob hkratnem ravnovesje med "predajo in pozornostjo", omogoča zavesten razvoj na vseh ravneh.
Integrativno dihanje: Dih se uporablja kot način za povezovanje telesa, duše in duha. Elementi različnih šol za dihanje so prilagojeni posameznemu problemu bolnika. Tudi druge psihoterapevtske metode so kombinirane z izkušnjami dihanja.
Qigong: Qigong (qi = dih, gong = pridobivanje veščin) prihaja tradicionalna kitajska medicina. Cilj je uskladiti dih, um in telo.
Pranajama: Kot sestavni del joga, pranajama je ena najstarejših dihalnih terapij.
