V človeškem telesu je približno 650 mišic. Ti izpolnjujejo različne naloge. En del njih je odgovoren za gibe, ki jih izvajamo z rokami, nogami in drugimi deli telesa.
Za to so pomembne mišice naših okončin. Drugi del prevzame podporno funkcijo in poskrbi, da se ne spustimo vase. To funkcijo opravljajo predvsem mišice trupa, tj trebušne mišice in hrbtne mišice.
Za izvajanje teh funkcij morajo številne mišice sodelovati. Tako za določeno gibanje pogosto ni odgovorna samo ena mišica, temveč več mišic skupaj. Medsebojno delovanje več mišic na eni strani omogoča večji razvoj sile z enako funkcijo delujočih mišic in na drugi strani bolj fino silo usklajevanje pri izvajanju sile v dveh različnih smereh.
Agonist
Beseda agonist pomeni »izvajalec«. V medicini oziroma anatomiji mišico imenujemo agonist, ki opravlja določeno funkcijo, torej deluje. Pogovorno se imenuje tudi "igralec".
antagonisti
Ko se izvaja gibanje, je treba eno mišico vedno aktivno napneti. Poleg tega vedno obstaja mišica, ki je pasivno raztegnjena kot posledica gibanja. Ta mišica se imenuje antagonist ali nasprotnik.
Ko se agonist premakne, se antagonist raztegne. Pogosto je antagonist razlog, zakaj je gib mogoče izvesti le do določene mere, na primer kdaj raztezanje o noga nazaj. Tu med drugim upogibalke kolka še dodatno preprečujejo raztezanje. Antagonist ima tudi funkcijo izvajanja ustreznega gibanja števca.
Primer
Predpostavimo, da želimo upogniti roko v roki. V tem primeru je biceps kot izvršilna mišica agonist. To je mišica, katere krčenje povzroči upogibanje roke.
Med tem gibanjem se iztegne triceps na drugi strani roke. Triceps ima tudi nalogo raztezanje spet roko, če želimo. Med gibanjem raztezanja se izrazi nato zamenjajo. Potem je triceps izvršilna mišica, torej agonist, biceps pa je pasivno raztegnjen in deluje kot antagonist, ki lahko izvaja gib v nasprotni smeri (v tem primeru upogibanje).
