Mini-Mental Status Test je ime preskusne metode za odkrivanje demenca in Alzheimerjeva bolezen bolezen. Metodo lahko uporabimo za odkrivanje kognitivnih primanjkljajev.
Kaj je mini test duševnega stanja?
Test mini-duševnega stanja (MMST) je preprosta preskusna metoda za odkrivanje demenca. Metodo je leta 1975 razvil zdravnik Folstein, znana pa je tudi pod imenom Folsteinov test. Drugo ime je Mini Mental State Examination (MMSE). Mini duševni izpit se šteje za primerno metodo za začetno oceno kognitivnih primanjkljajev v okviru demenca or Alzheimerjeva bolezen bolezen. Poleg tega je metoda primerna za spremljanje potek bolezni. V diagnoza Alzheimerjeve bolezni in demence, je mini-mentalni test postal ena najpogostejših metod. Sestavljen je iz vprašalnika, katerega uporaba je pomembna možganov funkcije, kot so jezik, pozornost, spomin, preverjajo se orientacija in aritmetična sposobnost.
Funkcija, učinek in cilji
Test mini-duševnega stanja se uporablja za diagnostično razjasnitev duševnih motenj. Nadalje se spremlja njen potek. Vendar ga ni mogoče uporabiti za diagnosticiranje različnih oblike demence. Test mini-duševnega stanja opravi pacient, ki odgovori na nekatere ustrezne točke v vprašalniku. Z zastavljenimi nalogami lahko zdravnik preveri pomembne kognitivne funkcije. Tej vključujejo spomin in zadrževalnost, govor, pa tudi razumevanje jezika, prostorska in časovna orientacija, računanje, pisanje, branje in risanje. Preizkus običajno traja le 10 minut. Test mini-duševnega stanja je sestavljen iz več vprašanj. Na primer, pacient mora navesti trenutni čas. Na zahtevo mora navesti tudi podatke o datumu, dnevu v tednu, mesecu, letu ali sezoni. Za vsako odgovorjeno vprašanje prejme eno točko. Druga vprašanja v testnem postopku vključujejo trenutno prebivališče, v kateri državi, okrožju ali mestu se nahaja in kako je ime klinike. Naslednji del testa mini-duševnega stanja vključuje zapomnitev in ponavljanje treh izrazov. To so lahko miza, peni in jabolko. Poleg tega mora pacient od števila 100 odšteti sedem. Enako velja za rezultat, ki se opravi skupaj petkrat. Nato ponovi izraze iz testne naloge 3. Zdravnik mu pokaže tudi ročno uro in pisalo, ki ju mora pravilno imenovati. Prav tako čim natančneje ponovi besedno zvezo "no ifs and buts". Naslednji del testa vključuje zlaganje papirja. Ta se nato položi na tla. Pacient naj tudi prebere stavek "zaprite oči" s papirja in zaprite oči. Testna postavka 10 je sestavljena iz zapisovanja katerega koli stavka. Stavek mora vsebovati vsaj en predikat in en subjekt. Omisliti ga je treba spontano in brez navodil. Pravilna slovnica in črkovanje nista pomembna. Na koncu pacient nariše dva peterokotnika, kjer obstaja prekrivanje. Za to prejme predlogo. Da se rezultat testa ne ponaredi, je treba upoštevati nekatera pomembna merila. To pomeni, da mora obstajati vzdušje brez motenj in nobenih senzoričnih motenj, kot sta poslabšanje sluha ali vida. Poleg tega je pozornost in možganov na uspešnost lahko vpliva bolečina ali bolnišničnem okolju, ki ni stimulativno. V tem primeru se izmerljivi IQ zmanjša za do 20 točk. Na koncu testa zdravnik sešteje dodeljene točke. Pacient prejme eno točko za vsako uspešno opravljeno nalogo. Lestvica Mini-Mental Status Test se giblje od 0 do 30 točk. Če bolnik doseže 30 točk, ima neomejene kognitivne funkcije. Če po drugi strani ne prejme niti ene točke, je prisotna huda okvara. Šteje se, da ocena od 20 do 26 kaže na blago demenco. 10 do 19 točk pomeni zmerno demenco. Če se ne doseže več kot 9 točk, se to šteje za znak hude demence. Za preizkus je potrebnih le nekaj minut.
Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti
Test mini-duševnega stanja načeloma velja za zanesljiv hiter presejalni postopek, ki ga je mogoče izvesti hitro in enostavno. Pomanjkljivost metode pa je velika dovzetnost za motnje. Poleg tega lahko kognitivne primanjkljaje le grobo ocenimo z metodo. Pri ljudeh z visoko stopnjo izobrazbe lahko test mini-duševnega stanja pogosto vodi do napačnega rezultata, kar pomeni, da demence ni mogoče zaznati. Po drugi strani pa, če je izobrazba nizka, obstaja nevarnost lažno pozitivnih rezultatov. Poleg tega Mini-Mental-Status-Test ne more razlikovati med različnimi kognitivnimi sposobnostmi. Iz tega razloga se pogosto izvaja skupaj z drugimi testnimi metodami. Nekateri zdravniki kritizirajo tudi, da blagih kognitivnih motenj ni mogoče diagnosticirati s testno metodo. Britanske študije opozarjajo tudi na nevarnost, da se zdravi ljudje uvrstijo med bolne, kadar niso. Poleg tega je napovedna vrednost testa vedno odvisna od pogostosti bolezni. Če se bolezen pojavlja redkeje, se neverjetnost poveča, da pozitiven rezultat testa res kaže na motnjo. V primeru pozitivnega rezultata testa mini-duševnega stanja je treba skrbno ločiti od depresija mora biti narejen. Ti lahko na primer tudi znatno omejijo kognitivne funkcije.
