miozitis

Pregled

Miozitis je vnetna bolezen mišičnega tkiva. Sprožijo ga lahko različni vzroki, vendar je običajno posledica avtoimunske bolezni. Miozitidi se večinoma pojavljajo v povezavi z drugimi boleznimi, vendar na splošno predstavljajo razmeroma redko klinično sliko.

Med milijonom prebivalcev na leto je zabeleženih le 10 primerov miozitisa. Najpogostejše oblike bolezni so polimiozitis, dermatomiozitis in vključitev miozitis telesa. Vnetje mišičnega tkiva je pogosto povezano z vnetjem vezivnega tkiva.

Vzrok

Pogosto vzroka obstoječega miozitisa ni mogoče natančno imenovati. V tem primeru govorimo o idiopatskem miozitisu. Polimiozitis in dermatomiozitis, dve najpogostejši klinični sliki na tem področju, so avtoimunsko posredovani bolezenski procesi, tako imenovane avtoimunske bolezni.

Tukaj je lastno telo imunski sistem s svojimi obrambnimi celicami napada telesne celice in tako vodi do njihovega uničenja. Posledično se prizadeto tkivo vname. V primeru splošnih sistemskih okužb ali vnetij, pa tudi vnetnih procesov v vezivnega tkiva, mišice so lahko vključene.

Če se miozitis sproži zunaj, ga povzroči bakterije, virusi ali paraziti. Za razvoj miozitisa so zlasti vnaprej določene bolezni gobavosti, gonoreja (lues) in tetanus ali parazitska okužba s shistosomi in trihinelami, ki sta oba črvi. Na splošno pa se zgoraj omenjene okužbe redkeje pojavljajo na evropskih zemljepisnih širinah.

Bornholmova bolezen, po drugi strani pa se lahko tukaj tudi pojavi, saj Cocksacki-B virusi ki povzročajo bolezen po vsem svetu. Miozitidi so lahko tudi dednega izvora, kot je Münchmeyerjev sindrom. Toda tudi ta posebna oblika vnetne mišične bolezni je zaradi rahlega širjenja izjemno redka.

Simptomi

Glede na klinično sliko so lahko simptomi miozitisa simetrični ali enostranski. Vendar ga v vseh oblikah spremlja vedno večja izguba moči in mišična oslabelost ter tudi mišice bolečina. Intenzivnost simptomov je odvisna od stopnje vnetja.

Brez protivnetnega zdravljenja se lahko pojavijo mišični degenerativni procesi, ki se kažejo kot vidna atrofija mišic. Ker so lahko prizadete vse mišice celotnega telesa, lokalizacija v grlo in žrelne mišice lahko vodijo do motenj požiranja in hripavost. Če je v osnovi degenerativni potek bolezni, tako kot pri Münchmeyerjevem sindromu, se lahko celice transformirajo.

V tem redkem primeru, kalcij soli se shranijo v prizadetih celicah in vodijo do okostenelost mišic (miozitis ossificans). Takšna kalcifikacija celic se lahko v manjši meri razvije tudi pri drugih oblikah miozitisa. V bistvu vnetni procesi pomenijo stres za celice prizadetega tkiva. Nenehna razgradnja in kopičenje celic lahko privede do metaplazije, tj. Sprememb v celični strukturi. To lahko na koncu privede do degeneracije tkiva - malignega tumorja.