Misli se na splošno reče Entsinnen mnenja ali pogleda. Toda tudi želje, ideje in ideje izhajajo iz misli. Misel je plod človekovega miselnega procesa in ima lahko obliko sodbe ali koncepta.
Kaj je misel?
Misel je plod človekovega miselnega procesa in se lahko pojavi v obliki sodbe ali koncepta. Misli se lahko pojavijo kot zavestne miselne operacije. Iz tega razloga se kognitivna psihologija še posebej ukvarja s to obliko misli. V tem primeru gre za zavestno nadzorovana miselna dejanja, ki delujejo k določenemu rezultatu. Sodobna logika pa se ukvarja z objektivnim pomenom misli. Pri mislih je treba razlikovati med subjektivnimi in objektivnimi. Subjektivni občutek misli pomeni njen izvor in dojemanje misli. Njegov objektivni smisel se ukvarja z veljavnost misli. V razsvetljenstvu se je misel uporabljala samo za razumevanje, v prejšnjih časih pa je imel izraz širši pomen. Do danes se misel nanaša predvsem na miselni proces in njegov končni izid. Ali je misel verodostojna ali pravilna ali veljavna, pogosto ni mogoče določiti iz njenega izreka. Da bi to lahko izkusili, je treba preučiti dejstva. Misli je treba v skladu s tem razdeliti na izvor (genezo) in veljavnost. S subjektom je tesno povezana zavest in zaznavanje misli. Izvirajo iz zalege in so pri človeku pogosto neurejeni Glava. Predstavljanje misli torej poteka v pisni, jezikovni ali slikovni obliki. Sanjarjenje pogosto vodi do artikulacije miselnih procesov. Zaznavne misli so elektromagnetni valovi, ki tvorijo vzorce v umu. Misli se s svojim ponavljanjem poglabljajo. V najbolj razširjenem smislu so misli človekova volja, pogojene s podzavestjo. Lahko jih vidimo kot reakcije na zunanje ali notranje dražljaje in impulze. Misli so zelo pomembne, saj ne vplivajo samo na človeka samega po sebi, temveč tudi na njegovo sposobnost delovanja. Tako odločajo tudi za okolje.
Funkcija in naloga
Na področju teleosemantike (filozofija biologije in uma) misel odlikuje njen pomen. Misli so - poenostavljeno izgovorjene - odgovorne za vplivanje ali sprožanje odločitev. Brez svobode misli bi bil človek v prvi vrsti nagon. Misli torej človeku omogočajo svobodno delovanje in s tem zagotavljajo nadaljnji razvoj človeka in kulture ter celotnega njegovega okolja. Misli so kaj vodi do izumov in odločitev in so v veliki meri odgovorni za pospeševanje življenja. Ideje in misli tako vodi ne samo tehničnim novostim, ampak tudi splošnemu dvigu standardov. Človek si prizadeva za popolnost in nenehno nadaljnje znanje. Misli so bistveno vpletene v ta proces in jih lahko imenujemo njegova osnova. Po drugi strani so misli odgovorne za to, da nekaj predstavljajo. Ljudje so v tem koraku pred živalmi, saj lahko na primer predstavljajo nevarne situacije in se z njimi spopadajo drugače kot druga živa bitja. Poleg tega so misli tisto, kar žene ljudi, hkrati pa so zaradi olajšanja potrebo po motenju. Močna koncentracija po drugi strani pa zagotavlja koncentracijo čutov v eni sami točki. Vsak človek je različno sposoben artikulirati ali vizualizirati misli in jim tako dati konkretno obliko. Pogosto se zgodi, da so ustvarjalni ljudje manj sposobni usmerjati in oblikovati misli na eno samo točko. Nasprotno pa so logični in matematično nagnjeni umi navadno bolj usmerjeni v točko in sposobni delati z njimi.
Bolezni in bolezni
Misel je tesno povezana z koncentracija, pozornost in budnost. Obstajajo interakcije med temi procesi. Misli so lahko tako pozitivne kot negativne, s svojo povezanostjo z miselnim procesom pa so tesno povezane s prežvekovanjem. To razmnoževanje naj bi po drugi strani deloma škodljivo vplivalo na človeško psiho, ker lahko tudi misli vodi do duševnih bolezni. Disforične misli so včasih tesno povezane z depresija. Poleg tega so misli lahko gonilna sila prepovedanih dejanj. Zaradi tesne povezave med mislimi in občutki je pogosto težko objektivno pretehtati odločitev za neko dejanje in se posledično znova sklicevati nanjo. Nekoč sprejete odločitve in ideje je pogosto težko zavreči. Tako so ljudje, ki veliko razmišljajo, še bolj dovzetni za dejanja, katerih posledic ne morejo več nevtralno upoštevati. Mimogrede, kakovost misli, ko so bile zanje zasnovane, je odvisna od sprožilca miselnega procesa. Če je ta sprožilec tudi gonilna sila čustvenih reakcij, je sprejeta odločitev še manj veljavna in tudi toliko bolj čustveno nabita. Misli same po sebi niso kaznive, a dejanje, ki bi lahko iz njih izhajalo, je.
