Človeško mnenje je organ izražanja uma, s katerim se osebne in tradicionalne izkušnje obdelujejo in izražajo v interakciji z lastnimi težnjami in vrednostnimi presojami. Mnenja so lahko tehtno orodje v vsakdanjem družbenem življenju, lahko pa tudi vodi do velikega nelagodja.
Kaj je mnenje?
Mnenje človeka dosega vrhunec vrednot, idealov, družbenih in naravnih zaznav ter osebnih želja. Mnenje osebe je mesto, kjer dosežejo vrhunec vrednote, ideali, družbene in naravne predstave ter osebne želje. Nastane iz objektivne komponente, ki se na človeka nanaša od zunaj, in subjektivne komponente, ki izhaja iz človekovih osebnih teženj. Tako človeški pogled na svet po eni strani oblikujejo njegove genetske predispozicije. Po drugi strani pa je to odvisno od odtisa okolja, v katerem odrašča, se izobražuje in duhovno razvija. V večini primerov le delček mnenja izhaja iz neodvisnega načina razmišljanja o osebnem spoznanju. To je zato, ker v človeški komunikaciji tokovi mnenj pomembno vplivajo na usmerjanje družbenih norm, vrednot in vedenja. Mnenja je mogoče oblikovati in modelirati. Niso fiksna, kristalna entiteta. Kljub temu se izraz mnenje nanaša predvsem na dejansko stanje, ki temelji na izkušnjah in precedensu, ki se za zdaj zdi neizpodbitno.
Funkcija in naloga
Prva prednost, ki izhaja za človeka zaradi njegove sposobnosti mnenja, je izboljšana usmerjenost. Mudra oseba lahko bolje pluje po zmedenem svetu. Poleg tega osebno mnenje pomaga pri odločanju. Človeški možganov je sposoben postaviti različne alternativne scenarije za pomembne selektivne procese in si omisliti posledice. Oseba z jasnimi vrednotami in prepričanji je sposobna sprejeti zapletene odločitve veliko hitreje in brez obotavljanja. Mnenje tako vpliva ne samo na človekovo notranjo usmerjenost, temveč tudi na njegovo vedenje, navade in zunanji videz. Za ljudi brez mnenja lahko neizogibna želja po odločanju predstavlja resnično dilemo. Pomanjkanje mnenja lahko na eni strani konča v duševni zagati. Ljudje brez mnenj običajno težko najdejo svojo identiteto in socialno usmerjenost. Po drugi strani pa je v nekaterih primerih primerno, da se odpovemo strogemu mnenju. V medosebni sferi imajo mnenja povezovalno in identitetno funkcijo. Ljudje z istim mnenjem se lahko brez večjega truda razumejo in si tako ustvarijo plodno osnovo za zaupanje. To zaupanje odpira priložnost za močno kohezijo in visok občutek solidarnosti. Skozi mnenje kot povezovalni organ se lahko podobno misleči ljudje združijo in sprožijo družbene procese. V današnji razširjeni demokraciji je politično mnenje pomembna prednost. Politična mnenja zastopajo velika strankarska telesa. Svetovni nazor teh večjih teles lahko vpliva na politiko države in vpliva na življenje celotnega naroda. Danes v mnogih delih sveta prevladuje svoboda izražanja. To človeštvu omogoča mednarodno in medkulturno komunikacijo brez primere. Svoboda izražanja ljudem omogoča svoboden razvoj njihove intelektualne ustave in spodbuja razprave. Ti lahko izjemno plodno in spodbudno vplivajo na individualno in družbeno sobivanje ter postavljajo nove dražljaje.
Bolezni in bolezni
Vendar ima vsestranskost in splošna brezmejnost mnenja tudi svoje slabosti. Posamezniki z izjemno enostranskim mnenjem pogosto nasedajo radikalnim stališčem. Te so nato pogosto bolj cenjene kot harmonična izmenjava idej. Radikalna mnenja neredko vodijo k psihološkemu in tudi fizičnemu nasilju. S tem radikalnim oblikovanjem mnenja se govori tudi o ideologiji, pogledu na svet, ki vpliva in usmerja ljudi v celotnem obstoju. Poleg tega je veliko ljudi, ki imajo težave pri iskanju mnenja. Na njih se bodisi lažje vpliva in se prostovoljno prepustijo nevarnim težnjam, kot so radikalne ideologije, po drugi strani pa prisila mnenja v današnji družbi lahko povzroči tudi fizične težave. V nekaterih situacijah obstaja enako število pozitivnih in negativnih vidikov za dve nasprotujoči si mnenji. V skladu s tem je težko sprejeti odločitev po racionalnih standardih. Ljudje brez vnaprej pripravljenega ali hitro pripravljenega mnenja doživijo izjemna stanja, kot so neizmerna stres situacijah. Počutijo se zatirane, stisnjene in ne vedo, kaj storiti. V posebnih primerih stres dejavnik take dihotomije lahko povzroči celo izredne pojave. Ljudje, ki se soočajo z neizogibnimi odločitvami velikega pomena, se na primer zatekajo k fizični paralizi. Psihosomatska paraliza ni pogosta, v zapletenih okoliščinah pa lahko vodi za popolno nepremičnost in disfunkcijo posameznih delov telesa. V nasprotju s tem nekateri ljudje, ki pogosto sprejemajo pomembne odločitve na podlagi svojega mnenja, kažejo simptome izgorelosti čez čas. Odgovornost za pomembna področja mnenja lahko izčrpa psiho, ne da bi jo med postopkom opazili. V izgorelosti, duh in telo sta se ohlapili pred preobremenitvijo. Človek se počuti šibkega, oslabelega in ranljivega depresija in nezadovoljstvo. Sindrom izgorelosti zavira tako produktivnost kot prizadevanje za življenje.
