ObsevanjeRadilno zdravljenje | Možnosti zdravljenja raka dojke

ObsevanjeRadiacijska terapija

Obsevanje (radioterapijo) se izvaja z visokoenergijskimi rentgenskimi žarki (fotonsko sevanje) in / ali elektronskimi žarki (sevanje delcev). Standard radioterapije je obsevanje celotne dojke približno pet tednov (od 25 do 28 obsevanj pet dni na teden). Glede na situacijo tveganja je za nadaljnjih pet do deset dni zdravljenja potrebno tudi obsevanje tumorske regije.

Po terapiji, ki varuje dojke, se vedno izvede obsevanje. To zmanjšuje verjetnost ponovitve raka dojk na istem mestu (lokalna ponovitev) in poveča splošno stopnjo preživetja. Če več limfna prizadeta so vozla v pazduhi ali če tumorske celice presegajo kapsulo bezgavk, je potrebno tudi obsevanje drenažnih limfnih poti. Bolnike obsevajo tudi, če je tumor že tako napredoval, da jih ni več mogoče operirati (predvsem neoperabilni bolniki). To zmanjša velikost tumorja in ublaži simptome (paliativno obsevanje).

Kemoterapija

Kemoterapija se lahko uporablja pred in po kirurški terapiji (neoadjuvantna ali adjuvantna terapija). Glede na bolnikovo situacijo se v določeni kombinaciji uporablja več kemoterapevtskih sredstev (polikemoterapija). Standardne sheme so: Novejše sheme vključujejo taksane.

Ti zavirajo delitev celic in se zdijo nekoliko učinkovitejši, imajo pa tudi več neželenih učinkov. Sheme terapije lahko kratkoročno zastarajo, tako da dani podatki niso več posodobljeni.

  • Shema CMF (ciklofosfamid + metotreksat + 5-fluorouracil štiri tedne v 6 ciklih)
  • EC-shema (epirubicin + ciklofosfamid tri tedne s 4 cikli)
  • AC-shema (Adriamycin + ciklofosfamid trikrat na teden po 4 cikle).

Hormonska terapija

Nekateri maligni tumorji dojk imajo hormonske receptorje in se odzivajo na hormonski dražljaj. To pomeni, da rak celice reagirajo na spol hormoni (estrogeni, gestageni) in jih ti spodbujajo k rasti (rasti). Pri ženskah pred menopavzo je to 50-60% vseh vrst raka dojke, pri ženskah po menopavzi pa 70-80%.

To dejstvo je mogoče terapevtsko uporabiti z odstranitvijo teh spolov hormoni iz telesa in s tem tudi iz rak celic. V preteklosti je bilo to doseženo s kirurškim odstranjevanjem jajčniki (ovariektomija), kraj, kjer hormoni so proizvedeni ali radioterapijo (ablativna hormonska terapija). Danes so te postopke nadomestila zdravila, ki posegajo v nadzorni cikel proizvodnje ali delovanja hormonov.

Sem spadajo različne skupine zdravil: Takšna hormonska terapija se praviloma izvaja približno pet let po odstranitvi in ​​obsevanju tumorja.

  • Antiestrogeni (zB Tamoksifen ali Faslodex): Zasedejo estrogenske receptorje na tumorskih celicah in tako preprečijo učinek hormona
  • Analogi GnRH (npr

    Zoladex): posredno vodijo do zmanjšanja tvorbe estrogena

  • Zaviralci aromataze (npr. Aromasin ali Arimidex): zaviranje encimi ki sodelujejo pri tvorbi estrogena in tako neposredno preprečujejo nastanek estrogena.

Tamoksifen spada v skupino zdravil, znanih kot selektivni modulatorji estrogenskih receptorjev, tj. antihormonsko zdravljenje za raka dojk. To pomeni da Tamoksifen veže se na estrogenske receptorje v telesu in ima bodisi spodbudni ali zaviralni učinek.

Učinkovitost v raka dojk je to tamoksifen ima zaviralni učinek na estrogenske receptorje v dojkah, torej tudi v dojkah rak, zato rasti dojke ne morejo več spodbujati estrogeni. Pomembno je omeniti, da ima tamoksifen spodbuden učinek na sluznico maternice in tako, ko se jemlje, poveča tveganje za tumor na notranji sluznici maternice (karcinom endometrija). Neželeni učinki tamoksifena vključujejo vroče utripa, slabost in večje tveganje za tromboza.

Skupno je treba Tamoksifen jemati 5 let. Aromasin je tako imenovani zaviralec aromataze in se uporablja pri protitumorski terapiji raka dojke pri ženskah po menopavzi. Zavira nastajanje estrogena, ki torej ne more več spodbudno vplivati ​​na dojke ali preostale celice raka dojke. Daje se 5 let po operaciji. Možni neželeni učinki vključujejo vroče utripa, slabost, glavoboli, motnje spanja oz depresija.