Monoklonska protitelesa

Izdelki

Prvo terapevtsko monoklonsko protitelo je bilo odobreno leta 1986. Muromonab-CD3 (ortoklon OKT3) se veže na receptor CD3 na celicah T in je bil uporabljen v presaditev zdravilo. Številni droge vsebuje protitelesa so zdaj na voljo. Izbor aktivnih snovi najdete na koncu tega članka. Ti so dragi droge. Na primer, 1 ml zaviralca TNF-alfa stane nekaj sto frankov. Razvoj zdravil in zapleten proizvodni postopek predstavljata pomemben delež stroškov. Trenutno jih je veliko droge začenjajo izgubljati svojo patentno zaščito in nekoliko ceneje biosimilarji vstopajo na trg.

Struktura in lastnosti

Monoklonalno protitelesa (mAbs) so glikoproteini in biologija z visoko molekulsko vsebnostjo masa približno 150 kDa, ki spadajo v superdružino imunoglobulinov. Terapevtska protitelesa so običajno γ-imunogloblini (IgG, gama globulini). Protitelesa IgG so homodimeri, sestavljeni iz dveh heterodimerjev z eno lahko in eno težko verigo. Podenote so povezane z disulfidnimi mostovi. Ločimo med Fab fragmentom (fragment antigen binding) in Fc fragmentom (fragment konstanta). Fragment Fab vsebuje spremenljiva območja, ki se vežejo na ciljno strukturo ali antigen.

Predelovalne dejavnosti

Protitelesa nastajajo z različnimi biotehnološkimi metodami. Prva mišiča protitelesa (mišja protitelesa) so imela posebno slabost kot tuja molekule, so pogosto sprožili imunski odziv in alergije. Zato so bila razvita himerna, humanizirana in končno človeška protitelesa. So manj imunogeni in imajo daljši razpolovni čas. Prvo himerno protitelo je bilo sproščeno sredi devetdesetih let. Izvor je mogoče prepoznati s pripono (običajno: -mab):

  • -ximab: himerno protitelo (mišje in človeške komponente, približno 75% človeških), 1. predstavnik Abciximab.
  • -zumab: humanizirana protitelesa (85% ljudi), 1. predstavnik daklizumab.
  • -umab: humanizirana protitelesa (100% človeška), 1. predstavnik adalimumab.

Razviti so bili tudi fragmenti protiteles, ki so sestavljeni samo iz antigena, ki veže fragment Fab. Takšen agent je na primer ranibizumab (Lucentis). Drobci se bolje širijo, ker so manjši. Prav tako manj komunicirajo z imunski sistem ker manjka fragment Fc. Mimogrede, protitelesa za veterinarsko uporabo se končajo z naslednjo pripono:

  • -vetmab: protitelo za veterinarsko medicino, npr. locivetmab.

učinki

Za protitelesa je značilna specifična vezava na molekularno tarčo z visoko afiniteto. Pogost mehanizem delovanja je inaktivacija tarče droge. Na primer omalizumab (Xolair) se veže na IgE in na ta način izvaja antialergijske učinke. Protitelesa se lahko vežejo tudi na receptorje na celični površini in vplivajo na prenos signala. To na primer velja za cetuksimab (Erbitux), ki cilja na receptor za epidermalni rastni faktor (EGFR) in je namenjen za uporabo rak terapijo. Nekatera protitelesa vplivajo na imunski sistem in vodijo do uničenja celic z aktivacijo komplementarnega sistema ali imunskih celic. To je med drugim pomembno pri terapiji raka:

  • Citotoksičnost, odvisna od komplementa (CDC) - sistem komplementa.
  • Citotoksičnost, odvisna od celic, odvisna od protiteles (ADCC) - imunske celice.

Na koncu se protitelesa uporabljajo tudi za selektivni transport drugih zdravil na njihovo mesto delovanja (ciljanje na zdravila).

Indikacije

Indikacije za monoklonska protitelesa se nenehno širijo. Tradicionalno so protitelesa dajali za rak med drugim tudi revmatične bolezni. Danes obstaja veliko drugih indikacij (izbor): luskavica, vnetje črevesja, osteoporoza, multipla skleroza, inaktivacija zdravil, makularna degeneracija, astma, panjev, hiperholesterolemija, virusne nalezljive bolezni, rak imunoterapija in atopični dermatitis.

Odmerek

Protitelesa imajo na splošno dolg razpolovni čas v razponu od približno 14 do 20 dni. Zato je interval odmerjanja veliko daljši kot pri večini peroralnih dozirnih oblik. Zdravila se običajno injicirajo / infundirajo subkutano ali intravensko. Lahko jih vbrizgamo tudi lokalno v organ. Kako se uporabljajo, je odvisno od zdravila.

Kontraindikacije

Za popolne previdnostne ukrepe glejte nalepko zdravila.

Interakcije

Zdravilo-zdravilo interakcije preko CYP450, druga presnovna encimi, ali prevozniki so malo verjetni. Nekaterih protiteles morda ni v kombinaciji z živimi cepiva. Poleg tega so druge specifične spojine interakcije Možne so.

Neželeni učinki

Protitelesa uprava lahko povzroči razvoj avtoantibodije usmerjena proti terapevtskim sredstvom, ki razveljavijo učinek (imunogenost). Tveganje je prisotno pri himernih, humaniziranih in človeških protitelesih, vendar je v primerjavi z mišjimi protitelesi veliko manjše.

Agenti (izbor)

  • Abciksimab (ReoPro)
  • Adalimumab (Humira)
  • Alemtuzumab (Lemtrada)
  • Alirokumab (prah)
  • atezolizumab (Tecentriq)
  • Avelumab (Bavencio)
  • Basiliximab (simulect)
  • Belimumab (Benlysta)
  • Benralizumab (Fasenra)
  • Bevacizumab (Avastin)
  • Brezlotoksumab (Zinplava)
  • Bimagrumab
  • Blinatumomab (Blincyto)
  • Brentuksimab vedotin (Adcetris)
  • Kanakinumab (Ilaris)
  • Certolizumab (Cimzia)
  • Cetuksimab (Erbitux)
  • daklizumab (Zinbryta, brez oznake).
  • Denosumab (Prolia)
  • Dupilumab (Dupixent)
  • Durvalumab (Imfinzi)
  • Ekulizumab (Soliris)
  • Efalizumab (Raptiva, zunaj oznake)
  • Elotuzumab (Empliciti)
  • Evolokumab (Repatha)
  • golimumab (Simponi)
  • Guselkumab (Tremfya)
  • Infliksimab (Remicade)
  • ipilimumab (Yervoy)
  • Iksekizumab (Taltz)
  • Lanadelumab (Takhzyro)
  • Lokivetmab (veterinarska).
  • Mepolizumab (Nucala)
  • Muromonab-CD3 (Ortoclone OKT 3, off label).
  • Natalizumab (Tysabri)
  • Necitumumab (Portrazza)
  • Nivolumab (Opdivo)
  • Obiltoksaksimab (Anthim)
  • Obinutuzumab (Gazyvaro)
  • Okrelizumab (Ocrevus)
  • Ofatumumab (Arzerra)
  • olaratumab (Lartruvo)
  • Omalizumab (Xolair)
  • Palivizumab (Synagis)
  • Panitumumab (Vectibix)
  • Pembrolizumab (Keytruda)
  • pertuzumab (perjeta)
  • Ramucirumab (Cyramza)
  • Ranibizumab (Lucentis)
  • Reslizumab (Cinqair)
  • Rituksimab (MabThera)
  • Romosozumab (enakomernost)
  • Sekukinumab (Cosentyx)
  • Siltuksimab (Sylvant)
  • Tocilizumab (Actemra)
  • Trastuzumab (herceptin)
  • Ustekinumab (Stelara)
  • vedolizumab (Entyvio)