Motivacija: funkcija, naloge, vloga in bolezni

Motivacija ljudi žene k akciji in jim daje duševno in čustveno energijo za uresničevanje idej. Je sestavni del človeškega odločanja in izvrševanja odločitev. Zato vpliva tudi na medosebnost interakcije in oblikovanje večjih skupin ljudi.

Kaj je motivacija?

Motivacija ljudi žene k akciji in jim daje duševno in čustveno energijo za uresničevanje idej. Izraz motivacija vsebuje dva pomena. V vzročni zvezi glede človekovega delovanja motivacija pomeni motiv. Ti motivi ali motivi skupaj tvorijo motivacijo za neko dejanje ali miselni odnos. Poleg tega izraz motivacija vključuje človeška čustvena stanja, kot so spodbuda, zagon, disciplina in želja po akciji. Motivacija tu pomeni stopnjo pripravljenosti na to ali ono dejanje. Ta pripravljenost izhaja iz duševne in telesne konstitucije in se razlikuje glede na prej omenjene parametre. Vsako dejanje zahteva tako motiv kot notranji nagon za njegovo izvedbo. Druga korespondenca motivacije, želja po delovanju, je nujno potrebna za človekovo korespondenco z okoljem.

Funkcija in naloga

Motivacija je osnovnega pomena za človekovo dejavnost. Dejanja ljudi med seboj ali ločeno vedno zahtevajo nekakšen zagon. Motivacija je podobna potiskanju v kinetičnem gibanju. Brez začetnega impulza objekt ostane inerten. Enako je s človeškimi dejanji. Obstajati mora točka vžig v človekovi misli, volji ali težnji, da posameznik sledi dejanju. Na ta način motivacija človeka potisne in pomaga pri izvajanju iger z miselnimi mislimi. V skladu s tem je človek odvisen od zadostne motivacije, da postane aktiven v svetu. Ne glede na to, ali so življenjski pogoni, kot so lakota, žeja, potreba po uriniranju ali razmnoževanje se lahko šteje, ker je motivacija sporna. Zdi se pa gotovo, da so te nujne potrebe globoko zasidrane v človeški psihi in vsaj vplivajo na njihovo motivacijo. Družbene ali zasebne procese je mogoče začeti ali nadaljevati z motivacijo. Človeško sobivanje svojo funkcionalnost dolguje nekakšni kolektivni motivaciji. Pripravljenost vseh za sodelovanje v družinskem, družbenem ali civilnem prostoru je osnovni pogoj za uspeh družbenih združenj. Hkrati morajo družbena združenja poskrbeti, da motivacija svojih članov ne zmanjša. Na ta način posameznik prispeva k uspehu družbenega združenja. Družbeno združenje pa mora imeti v mislih zadovoljstvo in zavzetost posameznika za delo. Skladno s tem motivacija ni samo posameznik stanje. Človeška zavezništva so kot kolektiv lahko enako motivirana ali nemotivirana. Motivi vzbujajo tudi politična ali ideološka stališča. Dejanja, na primer, so lahko politično "motivirana". Tako se zasebna motivacija prenese v večjo celoto, ki je odstranjena iz osebnega okvira. Tako motivacija določa tudi javno politiko, saj akterji, kot so podjetja, politične stranke ali civilna združenja, pa tudi posamezniki, vodijo motivacijo.

Bolezni in bolezni

V povezavi z motivacijo se pri ljudeh pojavijo nekatere težave. Kar nekaj ljudi trpi zaradi brezvoljnosti, ker so izgubili motivacijo za vsakdanje življenje. Tisti, ki niso motivirani, imajo pogosto za sabo drastično izkušnjo. To ne zavira le veselja do življenja, ampak tudi potrebo po nečem. V takih primerih je pomembno, da izkušnjo obdelamo in se ne pustimo potegniti v spiralo navzdol. Drugi ljudje imajo naravno nižje stopnje motivacije, navdušenja oz koncentracija. Hitro se dolgočasijo in ne vztrajajo pri dolgotrajnem iskanju. Iz tega razloga se tudi ljudje brez motivacije težko spopadajo v delovnem svetu. Koncentracija vaje lahko to izboljšajo stanje. Pomanjkanje motivacije je enostavno vodi do depresija, umik in socialna izolacija na dolgi rok. Vsako dejanje se zdi nesmiselno. Oseba ne gre več pred vrata in skorajda ne zanima nobenega okolja, telo pa trpi za nastopom mirnosti. Nemotivirani ljudje se manj ukvarjajo s športom, posvečajo jim manj pozornosti prehrana in menite, da je duševni napor izguba časa. Postopoma popuščajo zanemarjanju. Po določeni točki je razvoj pogosto nepovraten. V skladu s tem je pomembno, da se v zgodnji fazi vprašamo in se borimo proti latentnemu negativnemu razpoloženju. Prav tako ni zdravo biti preveč motiviran. Prekomerno motivirani ljudje so pogosto pod napetostjo, si želijo prehitro in sočloveka obremenijo s svojim nemirnim osnovnim razpoloženjem. Ljudje, ki so preveč motivirani, prehitro izgubijo možne posledice svojih dejanj. Deluje prezgodaj, ne da bi upošteval posledice. Prevelika motivacija udeleženca pogosto vodi do situacij, ki se lahko stopnjujejo. Ne glede na to, ali gre za športna tekmovanja ali medosebne razprave, preveč motivirani posamezniki pogosto sprejmejo drastične in nesorazmerne ukrepe. Ta notranja napetost ne vpliva samo na odnos med posameznikom in njegovim zunanjim svetom. Prenese se tudi v fizično konstitucijo. Prekomerna motivacija, napetost in nemir lahko izzovejo uničujoče zdravstvene razmere, kot so srce bolezen, visok krvni tlak in kapi. Periodično vroče uro telesa motijo kri kroženje in živčni sistem. Zaradi tega je telo bolj dovzetno za nenadne napade srce in možganov.