Definicija
Motnja hoje je motnja fiziološkega zaporedja gibov, ki otežuje ali onemogoča hojo. Lahko je izraz nevroloških, ortopedskih ali celo psiholoških motenj. Motnja hoje temelji na poškodbi osrednjega dela živčni sistem, periferne živci ali gibalni sistem, ki je sestavljen iz mišic, kosti in spoji.
Predstavitev
Eden govori o motnji hoje tako z zmanjšano hitrostjo hoje kot s patološko spremenjenim vzorcem hoje. Tudi starejši bi morali brez težav potovati en meter na sekundo. Če je hitrost bistveno nižja, je prisotna motnja hoje.
Poleg hitrosti je odločilen tudi vzorec hoje. Praviloma je to tekoče in harmonično. Stopala imajo med seboj določeno razdaljo, dolžina koraka ni prekratka, stopalo je dvignjeno od tal v pravi višini.
Vzroki za motnjo hoje
Za tekoč vzorec hoje ne potrebujete le nepoškodovanega občutka ravnovesje ampak tudi nemoteno delujoč mišično-skeletni sistem. Motnje hoje torej lahko približno razdelimo na dva vzroka. Prvič, motnje hoje povzročajo težave z občutkom ravnovesje.
Za nedotaknjen občutek so pomembni naslednji dejavniki ravnovesje: Predvsem bolezni notranje uho kot Menierejeva bolezen ali vnetje močno poškoduje občutek za ravnotežje. Bolezni možganov sprožijo tudi motnje hoje. Motnje v mišično-skeletnem sistemu, na primer pomanjkanje mišične moči ali omejena funkcija sklepov zaradi obrabe, vplivajo tudi na vzorec hoje.
Drugi vzroki za ortopedske motnje hoje vključujejo hrbtenični kanal stenoze, hernije diskov ali zlomi. Nevrološki vzroki motenj hoje lahko motijo oboje občutek za ravnotežje in mišično-skeletnega sistema. Tipične motnje hoje so Parkinsonova bolezen, multipla skleroza, polinevropatija or kap.
Pomanjkanje vitamina (zlasti vitamin B12) oz alkoholizem vodijo tudi do motenj hoje. To velja tudi za posebna zdravila - nevroleptiki, antiepileptična zdravila oz benzodiazepini poslabšajo vzorec hoje pacienta.
- Oči
- Organ ravnotežja v notranjem ušesu
- Občutljive informacije s telesne obrobja
- Mali možgani za usklajevanje teh informacij
V teku multipla skleroza, se lahko vedno znova pojavijo motnje hoje.
Vnetje z brazgotinami na območju osrednjega dela živčni sistem povzroča različne nevrološke simptome pri bolnikih z multipla skleroza. Vzorec tekoče hoje je odvisen od številnih dejavnikov. Po eni strani so pomembne senzorične informacije o razmerah na tleh, po drugi strani pa je pomembna funkcija gladkih mišic spodnje okončine.
Vendar lahko multipla skleroza vodi do senzoričnih motenj, pa tudi do mišične oslabelosti in celo paralize. To vpliva na vzorec hoje. Občutek ravnotežja igra tudi pomembno vlogo, ki jo nadzira možganov.
Vnetne spremembe v možganov zato neizogibno privede do okvare vzorca hoje. Pogosto simptomi vsaj delno izginejo po napadu multiple skleroze. Motnja občutljivosti se zmanjša.
Gibljivost mišic se izboljša. Vendar pa je bolj ali manj izrazita motnja hoje pogosta pri bolnikih z daljšim potekom bolezni, saj tekoči vzorec hoje zahteva zelo zapleteno natančno uravnavanje med posameznimi komponentami centralnega živčni sistem. Parkinsonova bolezen, v nadaljnjem besedilu Parkinsonova bolezen, je razmeroma pogosta nevrološka motnja.
Lahko se kaže s starostjo in je posledica odmiranja živčnih celic v možganov ki uravnavajo motorične funkcije. Tipična klinična slika je motnja hoje. Skupni rezultat je oviran, upočasnjen vzorec hoje.
Bolniki s Parkinsonovo boleznijo težko začnejo hoditi. Za motnjo hoje so značilni najmanjši trojni koraki, ki po nekaj metrih postanejo nekoliko boljši. Ljudje, ki trpijo zaradi te klinične slike, pogosto tudi težko spremenijo smer med hojo.
Če na primer bolnika prosimo, da se na mestu obrne, to stori z veliko majhnimi koraki. Tako imenovane težave z ozkim grlom spadajo tudi med motnje hoje pri Parkinsonovi bolezni. To pomeni, da se motnja hoje kaže zlasti v ozkih prostorih ali na ozkih mestih, kot je okvir vrat. Včasih je tudi najmanjše vzpetine, na primer rob preproge, dovolj, da parkinsonovega bolnika spotakne.
Zgodnji znak takšne motnje hoje je zmanjšano mahanje rok, ki se sprva pojavi na eni strani. Terapija je sestavljena predvsem iz dajanja zdravila dopamin, sporočilna snov, ki jo možganov pomanjkljivosti. Bolezni vratne hrbtenice lahko povzročijo težave pri hoji, kot je a zdrsnjen disk.
O zdrsnjen disk tkiva pritiska na hrbtenjača, ki med drugim povzroča motnjo hoje. Zoženje hrbtenični kanal lahko povzroči tudi podobne simptome. Spinalni kanal stenoza povzroči pritisk, ki poškoduje hrbtenjača ali ustrezna živčni koren.
Poleg tega sta obe klinični sliki povezani z masivnimi bolečina, ki pogosto povzroči nepravilno držo in s tem prepreči tekoč vzorec hoje. Motnje mišično-skeletnega sistema vodijo tudi do motenj hoje. Napetost v rami in vratu mišice, blokade prvih dveh vratnih vretenc ali nestabilnost ligamentnega aparata lahko povzročijo težave pri hoji.
Po eni strani je moteno zaporedje gibov, po drugi strani pa lahko pride do vrtoglavice, ki moti občutek ravnotežja. Motnje hoje zaradi težav s vratno hrbtenico zato niso redke. V večini primerov je specialist za ortopedijo prva kontaktna točka za diagnozo in terapijo.
Zaradi alkohola se lahko razvije tudi motnja hoje. Razlikovati je treba med motnjo hoje, ki jo povzroča alkoholna zastrupitev, in simptomi, ki jih lahko povzroči kronična zloraba alkohola. V stanju zastrupitve lahko motnjo hoje razložimo z neposrednim delovanjem alkohola v možganov, v katerem so pomembni centri, odgovorni za usklajevanje hoje so oslabljeni.
Ta alkoholna motnja hoje se kaže v nihajoči hoji in izgubi ravnotežja, včasih pa se lahko pojavi kri raven alkohola že 0.3 promila. Motnja izgine po razgradnji alkohola v telesu. Obstaja tudi vrsta motnje hoje, ki jo povzroča kronično in prekomerno uživanje alkohola.
Je del simptomatskega kompleksa, imenovanega Wernickejeva encefalopatija, ki je posledica pomanjkanja vitamina B1 (tiamina). Prizadete osebe trpijo zaradi hoje in tudi stoječe negotovosti, hoja je skoraj nemogoča. To stanje vztraja tudi čez dejansko alkoholno zastrupitev.
Zmerno uživanje alkohola običajno ne vodi do te vrste motnje hoje. Wernickejevo encefalopatijo zdravimo tako z dajanjem vitamina B1 kot glukoze umik alkohola. v stenoza hrbteničnega kanala (klavdikacijske prekinitve), kostne strukture povzročijo zožitev hrbteničnega kanala v hrbtenici, kar povzroči zožitev hrbtenjača in živci.
Poleg drugih simptomov lahko to povzroči tudi motnjo hoje. Glede na lokacijo stenoza hrbteničnega kanala, se pojavijo različni simptomi. Pogosto je prizadeta ledvena hrbtenica.
bolečina zaradi zaprtja določene premike omejuje, tako da jih ni več mogoče izvajati v celoti. Značilno je, da lahko bolnik pred hudo hodi normalno le zelo kratko razdaljo bolečina se pojavi v sprednjem in tudi zadnjem delu stegen, kar vodi do zaustavitve hojnih gibov. Včasih je razdalja hoje lahko manjša od 100 m.
Za simptome so značilne težave pri hoji navzdol. Bolniki se izboljšajo s sedenjem ali rahlim upogibanjem naprej, saj se hrbtenični kanal rahlo odpre z upogibanjem hrbtenice in pritisk na živčna vlakna zmanjša. Upogibanje nazaj vodi do nasprotnega učinka.
Če je prizadeta vratna hrbtenica, lahko to povzroči tudi težave z hojo stenoza hrbteničnega kanala. V tem primeru vzrok motnje hoje ni toliko bolečina, temveč motena globinska občutljivost. Informacije o položaju mišic, kosti in spoji se ne prenaša več ustrezno, kar vodi v negotovost hoje in padce. Stenozo hrbtenice lahko konzervativno zdravimo s fizioterapijo, mišičnimi treningi in fizioterapijo. Če se simptomi ne izboljšajo, je treba razmisliti o operaciji.
Vsi članki v tej seriji:
