Sledijo najpomembnejše bolezni ali zapleti, na katere lahko vpliva disosmija (motnje voha):
Psiha - Živčni sistem (F00-F99; G00-G99).
- Depresija (reaktiven na vohalno motnjo).
Simptomi in nenormalne klinične in laboratorijske ugotovitve, ki niso uvrščeni drugje (R00-R99)
- Izguba teže (v odsotnosti popustljivosti).
- Povečanje telesne mase (npr. Pri selektivnem ključi zaznavanje sladkarij).
Nadaljnje
- Nevarne situacije, npr. Zastrupitve (zaradi uhajanja plinov, razvoja dima).
- Povečana stopnja umrljivosti (stopnja umrljivosti).
- Pri starejših osebah s pomanjkanjem voha; povezane so bile starejša starost, moški spol, a demenca diagnoze in nizke ocene na Univerzi v Pennsylvaniji vonj Identifikacijski test (UPSIT). Med nadaljnjim spremljanjem (3–10 let) je bila stopnja umrljivosti 45% v najnižjem kvartilu UPSIT (anosmija; neuspeh voha) in 18% v najvišjem kvartilu UPSIT
- Glede na prospektivno kohortno študijo so motnje voha pri starejših povezane s pomembno povečanim tveganjem smrtnosti; 2,289 upokojencev je na začetku opravilo test za prepoznavanje kratkega vonja; po 13 letih je umrlo 1,211 udeležencev:
- Posamezniki, ki so prepoznali ≤ 8 vonjav, so imeli 46% večje tveganje za smrt v naslednjih 10 letih (razmerje tveganja 1.46; 95% interval zaupanja 1.27 do 1.67)
- Le v približno 22% primerov so povečano tveganje za smrt pojasnili z nevrodegenerativno boleznijo; 6% smrti bi lahko pripisali izgubi teže; za preostalih 72% razlage ni bilo mogoče najti
- Socialni umik, morda tudi pojav nevarnih situacij, saj prizadeti ljudje ne morejo več zaznati požara, plina ali plesni Vonj.
Napovedni dejavniki
Dejavniki za ugodno prognozo so:
- Starost mladostnikov
- Nekadilec
- Dobro preostalo lezenje
- Sposobnost bočnega vonja
- Začetna parosmija (spremenjena vohalna dihanja; značilna za vohalne motnje po virusnih okužbah).
- Krajše časovno obdobje od nastopa vohalne motnje.
- Velik volumen bulbusa olfactorius