Sopomenke
Angleščina
- Slikanje z magnetno resonanco
- Slikanje z magnetno resonanco
- Pregled jedrske magnetne resonance
- NMR (jedrska magnetna resonanca)
- MRI (magnetna resonanca)
Izpostavljenost sevanju med MRT preiskavo
Prednost slikanja z magnetno resonanco pred računalniško tomografijo in rentgenskimi žarki je, da bolnik ni izpostavljen sevanju. Slike MRI so ustvarjene z ustvarjanjem močnega magnetnega polja, ki vpliva na atome vodika v človeškem telesu. Ti nato oddajajo radijske valove na različnih ravneh, odvisno od vrste tkiva.
Računalnik te valove zazna in obdela v prerezne slike. Ker ni izpostavljenosti sevanju, med MRI preiskavo ni znanih stranskih učinkov. Zlasti za mlade bolnike je MRI dobra metoda za vizualizacijo mehkih tkiv brez nevarnosti izpostavljenosti sevanju.
Ali moram biti trezen za pregled z magnetno resonanco?
Bolniku praviloma ni treba, da se pojavi post za slikanje z magnetno resonanco. Vnaprej je dovoljeno jesti in piti. Izjema je pregled nekaterih organov v trebuhu (MRI trebuh).
Pred MRI preiskavo črevesja žolč or želodec (glej: MRI želodca), na primer bolnik mora biti post tako da lahko slike dobro ocenimo. Med temi pregledi je pogosto treba pred pregledom piti tudi kontrastno sredstvo. Pacient bo predhodno obveščen, ali mora na pregled priti prazen ali ne želodec.
Trajanje pregleda MRT
Trajanje preiskave z magnetno resonanco je različno. Odvisno od tega, katero območje je treba posneti in koliko slik je treba posneti, lahko traja krajše ali daljše. Vendar sam pregled običajno traja približno 15 do 30 minut.
K temu sta dodana še čas priprave in čakalna doba. Priprava vključuje odstranjevanje vseh kovinskih delov s telesa ali oblačil. Poleg tega je treba pacienta položiti na preiskovalni kavč in morda bo treba uporabiti posebne blazine, da bodo pregledani del telesa držali na mestu.
Če je potrebno dajanje kontrastnega sredstva, bo pregled trajal dlje, saj se to običajno injicira v roko Vena po prvi podaji, preden se začne druga podaja. Slikanje z magnetno resonanco (MRI), znano tudi kot slikanje z magnetno resonanco (MRI), je sodoben postopek sekcijskega slikanja, ki uporablja načela tako imenovane jedrske magnetne resonance. V nasprotju z računalniško tomografijo se na primer namesto rentgenskih žarkov (glej rentgenske žarke) za ustvarjanje slik uporabljajo močna magnetna polja in radijski valovi.
S pomočjo tega pregleda z magnetno resonanco je mogoče v relativno kratkem času na neinvaziven način (brez posega v telo) pod poljubnim kotom in smerjo ustvariti večplastne slike skoraj katerega koli dela telesa. Te informacije so na voljo v digitalni obliki, ki radiologu omogoča, da s pomočjo zmogljivih računalnikov po pregledu ustvari različne poglede na pregledani del telesa. Osrednje jedro sistema MRI (slikanje z magnetno resonanco) je superprevodni elektromagnet, težak več ton, običajno hlajen s tekočim helijem.
Oddajna in sprejemna antena sta vgrajeni v njeno notranjo steno. Po potrebi se v sistem za slikanje z magnetno resonanco dodajo dodatne antenske tuljave, odvisno od področja telesa, ki ga je treba pregledati. Obstajajo posebej oblikovane tuljave za posebne preglede, npr. Za pregled Glava, kolenski sklep, hrbtenice ali (ženskih) dojk (MR mamografijo).
Da bi zagotovili, da drugih radijskih valov ne motijo pregleda, je soba za preiskave MR zaščitena s Faradayevo kletko. Človeško telo je zaradi obilne prisotnosti vodikovih protonov sestavljeno iz neštetih drobnih bioloških magnetov. To se uporablja pri slikanju z magnetno resonanco.
Zaradi njihove rotacije (jedrskega spina) teh vodikovih protonov se razvije magnetni moment in protoni se obnašajo kot majhni magnetni žiroskopi, ki se poravnajo v zunanje uporabljeno močno magnetno polje glede na poljske črte magnetnega polja. ) v bistvu vključuje tri korake: Najprej se okoli telesa ustvari močno, stabilno, homogeno magnetno polje 1 - 3 Tesle (10,000 - 30,000-krat močnejše od zemeljskega magnetnega polja), s čimer se doseže stabilna poravnava protonov. Kot drugi korak preiskave z magnetno resonanco se ta stabilna poravnava spremeni z elektromagnetno visokofrekvenčno energijo v obliki radijskega signala pod določenim kotom glede na poravnavo vodikovih protonov. Radijski signal MRI povzroči, da vodikovi protoni nihajo.
Po izklopu radijskega impulza se vodikovi protoni vrnejo v prvotni položaj in sprostijo energijo, ki so jo absorbirali skozi radijski impulz. V tretjem koraku lahko izmerjeno energijo izmerimo s sprejemnimi tuljavami (načelo anten). S sofisticirano razporeditvijo teh sprejemnih tuljav je mogoče natančno meriti v tridimenzionalnem koordinatnem sistemu, kdaj in kdaj je bila energija oddana. Izmerjene informacije nato močni računalniki pretvorijo v slikovne. Zgoraj je primer odprtega MRT (slikanje z magnetno resonanco).
