mumps

Sopomenke v najširšem pomenu besede

mumps, epidemija parotitisa

Definicija

Mumps povzroča virus mumpsa, ki spada v skupino paramiksovirusov. Akutno, zelo nalezljivo (= nalezljivo) virusno bolezen prenaša kapljična okužba prek neposrednega stika ali stika prek slina-kontaminirani predmeti obolele osebe. Glavni simptom je boleče vnetje žleze slinavke, ki je na obeh straneh prisoten v 75% primerov.

Viri epidemiologije

Virus mumpsa se širi po vsem svetu in povzroča izbruhe bolezni, zlasti pri otrocih v hladni sezoni. Po 15. letu starosti je 90% prebivalstva imuno na virus mumpsa (tj. Okužen); ta imunost traja vse življenje. 1/3 prizadetih nima simptomov bolezni (= tako imenovani klinično neviden potek).

Simptomi

Po inkubacijski dobi virusa v telesu, ki v povprečju traja od 12 do 25 dni, sledi prodromalna stopnja (= predhodna stopnja), v kateri imajo bolniki povišano temperaturo, se počutijo šibke in nemočne ter se lahko pritožujejo nad glavoboli, vratu in ušesne bolečine. Ko bolezen napreduje, imajo bolniki običajno visoko povišana telesna temperatura in izrazit splošen občutek bolezni. Površno trpijo zaradi bolečega vnetje slinavke, ki vpliva predvsem na parotidna žleza (= parotidna žleza, Glandula parotis): vnetje sprva prizadene samo eno stran in je impresivno kot zamegljeno, testosto otekanje žleze pred ušesom in za njim.

Ušesna školjka štrli zaradi otekline in prizadeti se pritožuje bolečina na tem področju, zlasti pri žvečenju. Po približno 1-2 dneh v 75% primerov vnetni proces prizadene tudi drugo stran. Načeloma virus lahko prizadene vse žlezne organe telesa, zato žleze slinavke spodaj jezik in žleze na spodnja čeljust so pogosto tudi prizadeti. Poleg tega se lahko pojavi tako imenovani virusni eksantem, ki je rdečkast kožni izpuščaj še posebej na obrazu.