Nadaljnji simptomi za zožitev vzroka | Nujnost uriniranja

Nadaljnji simptomi za zožitev vzroka

Skupno vsem vzrokom potreba po uriniranju je potreba po uriniranju. Glede na vzrok so simptomi različno izraziti in jih spremljajo tudi različni drugi znaki. Na primer prva vrsta sladkorna bolezen mellitus vodi do izrazitega občutka žeje in zaradi pitja večjih količin do izločanja velikih količin urina. To pogosto spremlja izguba teže.

Pri tipu dva od sladkorna bolezen lahko je tudi potreba po uriniranju, vendar kot pozna posledica a kri raven sladkorja, ki je bila v preteklih letih slabo prilagojena, poškodbe živcev pojavlja tukaj, kar lahko vpliva tudi na živci od mehurja. Ti živci nato izgubite funkcijo obveščanja možganov zgodaj o stanju polnjenja mehurja in o tem poročajo šele po večjem dražljaju, tj. ko mehurja je že zelo poln. Takrat je pogosto že prepozno in prizadeti ne morejo več pravočasno na stranišče in izgubijo majhne količine urina (preliven mehur, preliv inkontinenco).

Če je vzrok poleg ledvic tudi ledvična insuficienca potreba po uriniranju in v začetku velike količine urina, to spremlja kopičenje tekočine (edem) v nogah in pogosto tudi srbenje kože. V primeru srčne insuficience (srce odpoved), edemi se pojavijo tudi podnevi in ​​pogosto vodijo do zmanjšane telesne zmogljivosti. Želja po uriniranju in pogosto uriniranje je bolj verjetno, da se pojavi ponoči.

Tipičen simptom po nagonu po uriniranju je, da se začetek uriniranja nenamerno zavleče, urinski tok je običajno le oslabljen in pogosto je treba urinirati ponoči. Če nagon po uriniranju povzroči vnetje mehurja, se lahko izloči le majhna količina urina in bolečina, Zlasti gori, se zgodi. Na splošno se prizadeti počutijo izčrpani in včasih a povišana telesna temperatura spremlja nagon po uriniranju.

Če morate ponoči več kot dvakrat izprazniti mehur, se to imenuje nokturija. Različni dejavniki lahko privedejo do nočne želje po uriniranju. Eden od vzrokov je pozen vnos dehidrirajočih zdravil, ki ponoči razkrije svoj učinek in povzroči nočno željo po uriniranju.

Tu je najpreprostejša rešitev jemanje teh zdravil prej. Drug tipičen vzrok nočne želje po uriniranju je cistitis. Prav tako povečan prostate povzroča nočno željo po uriniranju.

To je značilno tudi za srčno popuščanje. Tu je nezadostna črpalna zmogljivost srce čez dan vodi do kopičenja tekočine (edemov) v nogah, ki so nato otekle in težke. Ponoči se ti edemi absorbirajo in telo ima na razpolago večjo količino tekočine, ki jo nato skuša nadomestiti z izločanjem urina, ki postane simptomatičen v nočnem nagonu po uriniranju.

Zelo zanimiv in pomemben vidik je, da se nagon po uriniranju, ki se sproži psihogeno, torej brez osnovnega organskega vzroka, običajno ne pojavi med spanjem, temveč le podnevi. Zato bi morala biti potreba po uriniranju, ki prizadeto osebo prebudi iz spanja, znak indikatorja vzročne organske bolezni. Pogoste potrebe po uriniranju, vendar tam, kjer se nič ali le malo zgodi, se po definiciji imenujejo polakiurija.

Najpogostejši vzrok za to pri moških je benigno povečanje prostate. Ta širitev povzroča sečnica zožiti, kar ima za posledico visoko odpornost, ki jo je mogoče premagati le z visokim pritiskom, torej ko je mehur v veliki meri napolnjen. Posledično se mehur ne more popolnoma izprazniti, ker tlak v sečnica ni več mogoče premagati z manj polnjenja mehurja.

Posledično je navadno še vedno občutek nepopolnega praznjenja, čeprav nič ali skoraj nič urina ne pride ven. The razdražljiv mehur je še en tipičen primer dejstva, da kljub nagonu po uriniranju nič ne pride, pri katerem prekomerno aktiven mehur ustvari željo po uriniranju tudi z minimalnim polnjenjem, zato se lahko izločijo le najmanjše količine urina. Isti pojav lahko sproži nosečnost.

Vnetje mehurja pomeni tudi, da se običajno lahko izloči le majhna količina urina, saj se vneti mehur, tako kot razdražljiv mehur, sproži željo po prezgodaj uriniranju. Tipičen razlog za nujnost uriniranja pri moških je benigno povečanje prostate (hiperplazija) ali redkeje njeno vnetje (prostatitis). Prostata se s starostjo vedno bolj povečuje, zato je sčasoma prizadet skoraj vsak moški. Nenavadno je, da ta vzrok postane simptomatski od 50. leta dalje v obliki nujnosti po uriniranju.

Nagon po uriniranju spremlja zapozneli začetek uriniranja in tudi oslabljen urinski tok, kar pomeni, da mehurja ni mogoče popolnoma izprazniti. Preostali urin je dejavnik tveganja za razvoj cistitis. Cilj zdravljenja je ustaviti rast prostate.

To lahko dosežemo z zdravili ali operacijo. Pri ženskah je eden najpogostejših vzrokov za uriniranje vnetje mehurja sečnica je pri ženskah krajši kot pri moških. Bakterije lahko zato hitreje vstopi v mehur in tam privede do vnetja.

Nagnjenje k uriniranju je značilno tudi za ženske med nosečnost. Po eni strani je to lahko eden prvih znakov nosečnost, po drugi strani pa se pojavlja tudi z napredovanjem nosečnosti zaradi naraščanja velikosti otroka in posledičnega stiskanja okoliških organov, kot je mehur. Prav tako tako imenovani razdražljiv mehur, tj. prekomerno aktiven mehur, se pri ženskah pojavlja razmeroma pogosto.

Tudi če je mehur le malo poln, preveč aktiven mehur sporoči informacije možganov, kar vodi v željo po uriniranju. Nagnjenje k uriniranju med nosečnostjo je značilno predvsem v zgodnji fazi in se lahko pojavi približno od šestega tedna nosečnosti dalje, pri čemer je nagon po uriniranju lahko prvi znak nosečnosti. Potreba po uriniranju zgodnja nosečnost povzročajo predvsem hormonske spremembe v ženskem telesu.

Z napredovanjem nosečnosti pa se pogosto pojavlja tudi želja po uriniranju, ki je v glavnem posledica rasti otroka in s tem povečanja velikosti maternice, ki nato pritiska na okoliške strukture in organe, kot je mehur. Tipičen vzrok za nagon po uriniranju, ki ga spremlja bolečina pri uriniranju je cistitis (vnetje mehurja), pri katerem se bolečina ima gori znak. V večini primerov je nagon po uriniranju in posledično uriniranje neboleč in je pogosto posledica vzrokov, kot je povečana prostata ali preprosto povečana količina pitja. Ker pa jo lahko povzročijo tudi druge notranje bolezni, kot je npr srce or ledvice šibkost, nagon po uriniranju naj pregleda zdravnik, tudi če ne povzroča bolečine.