Nadomestna proteza

Nadomestna proteza (sopomenke: druga proteza, dvojnik proteze) je a zobna proteza ki se uporablja za premostitev časovnih obdobij, ko ni na voljo kakovostnejše, trajno obrabljene proteze.

Izdelava nadomestne proteze je smiselna, da bi bili varni pred nepredstavljivimi, ki bi jih sicer morali zdržati brezzobi in s tem estetsko in funkcionalno zelo omejeni.

To je zato, ker popravila protez pridejo nepričakovano in predstavljajo resnično nevarnost za uporabnika proteze. Zobna proteza lahko med čiščenjem zdrsne iz rok v umivalnik ali na talne ploščice, ali pa proteza, ki je z leti izgubila svojo sposobnost in se že ziba, katere podloga je zato že zapadla, lahko reagira na obremenitev med žvečenjem z razpoka ali celo Zlom.

Tudi za pravočasno in načrtovano ponovno namestitev je treba trajno obrabljeno protezo dostaviti v zobni laboratorij za en dan. Tudi če ni pomembnih strokovnih ali zasebnih sestankov, je to obdobje lažje premostiti z drugo protezo, ki v veliki meri zagotavlja žvečenje, govorjenje in estetiko.

Konec koncev nadomestna proteza v prtljagi enemu ali drugemu dopustniku odvzame občutek negotovosti, ki ga prizadene ob misli na nenačrtovane obiske zobozdravnika in brezzobost doma ali v tujini.

Indikacije (področja uporabe)

  • Premostiti časovna obdobja, v katerih se je treba odpovedati primarni protezi.

Kontraindikacije

  • Noben

Postopki

Najbolj smiseln čas za izdelavo nadomestne proteze je hkrati s primarno obrabljeno protezo, saj lahko takrat zamudne in drage korake uporabimo dvakrat.

Dokončati proteze (celotne proteze za brezzobe čeljusti) se podvojijo v zobotehničnem laboratoriju (izdelava natančnih kopij modelov protez): dokončana originalna proteza se oblikuje in na podlagi te votle kalupe prenese v drugo kopijo iz enakovrednega proteznega materiala PMMA (polimetil metakrilat). Nadomestna proteza je po estetiki, obliki in delovanju komaj slabša od originalne.

S podvojenimi kombinacijami je situacija nekoliko drugačna proteze. Tu so v original vključene dvojne krone ali drugi zelo natančno prilegajoči se, stroškovno zahtevni sistemi. Zadrževanje takšnih protez je posledica interakcije primarnih delov, ki so trdno pritrjeni na zobeh, s sekundarnimi deli, vgrajenimi v protezo. Ti oporniki so v nadomestni protezi izpuščeni. Namesto tega so primarni deli preprosto narejeni tako, da se prilegajo z akrilnim materialom za protezo, kar pomeni, da mora biti zadrževanje sekundarne proteze neizogibno slabše od prvotnega. Sama osnova proteze bo morda treba ojačati, tj. Narediti debelejšo, da se zmanjša tveganje za nastanek Zlom delno zob podprte nadomestke.

Druga možnost za izdelavo druge proteze je prilagoditev proteze, ki se nosi kot vmesna proteza (prehodna proteza), ki jo je bilo treba nositi nekaj tednov do mesecev po kirurških posegih, kot so ekstrakcije ali implantacije (namestitev umetnih zobnih korenin) pred dokončnim proteza je bila nameščena. Če je potrebno, lahko temu zagotovimo potrebno prileganje in stabilnost z oblogo z akrilnim protezom in drugimi dodatki.

Po postopku

Čeprav se material zobne proteze ne spreminja, se spremembe dogajajo na obremenjenih grebenih čeljusti proteze, pacientovi lastni zobje in zobni proteti pa se postopoma obrabljajo zaradi postopka žvečenja in parafunkcij, kot sta brušenje ali stiskanje. Če je nadomestna proteza izstavljena le v sili, zato ni mogoče pričakovati zadovoljive žvečilne funkcije. Zato je priporočljivo imeti nadomestno protezo

  • Nositi vsake toliko in tako preveriti njegovo natančnost prileganja in
  • Redno pošiljajte zobozdravniku na pregled in ga prilagajajte.