Embriogeneza (iz starogrškega "émbryon", ki pomeni "nerojena maternica" in "geneza", kar pomeni "razvoj") je zgodnji proces v razvoju zarodkov v biologiji. Je prva stopnja zarodnega razvoja oplojenega jajčeca (zigote) in se pojavlja v različnih zaporedjih pri vseh živih bitjih.
Kaj je embriogeneza
Pri ljudeh se embriogeneza začne po oploditvi jajčeca (oploditev) in se pojavi v obdobju osmih tednov. Pri ljudeh se embriogeneza začne po oploditvi jajčeca (oploditev) in se pojavi v obdobju osmih tednov. Med embriogenezo so bile nagnjene vse poznejše organe plod razvijati. Številni organi pa začnejo delovati šele pozneje. Embriogeneza je faza, v kateri pride do močne rasti zorečega organizma. V tem času je zelo občutljiv na motnje in zunanje vplive, kar pojasnjuje, zakaj prvih osem tednov nosečnost veljajo za posebej tvegane. Embriogeneza se konča z nastopom fetogeneze, med katero med drugim poteka nadaljnji razvoj in delovanje organov ter nenehno povečevanje velikosti in teže. Embriogeneza se imenuje tudi embrionalno obdobje in jo spremlja presenetljiva preobrazba zarodkovzunanja oblika. Znotraj embriogeneze ločimo predembrionalno fazo (1. do 3. teden gestacije), v kateri se razvijejo tri zarodne plasti, in dejansko embrionalno fazo, ki traja od 4. do 8. tedna in jo spremlja razvoj organskih sistemov. Ta zelo občutljiv proces poteka s pomočjo genetskega programiranja in v interakciji z okoljski dejavniki, ki mora biti v natančno usklajenem ravnovesje.
Funkcija in naloga
Zgodnja embriogeneza je stopnja embrionalnega razvoja, v kateri se mladi organizem razvija najhitreje. Po jajcu in sperme varovalka in nastane zigota, ki migrira na samico maternice v obdobju treh dni. Med to selitvijo pride do delitve celic (brazdenja). Skozi neprekinjeno zoženje iz prvotne celice nastane krogla, polna blastomerov, imenovana morula. Ta posebna delitev celic se zgodi v zelo hitrem zaporedju. Približno vsakih osem minut lahko pride do delitve celičnega jedra. Tvorba morule se zaključi 4 nosečnost. Nato pride do diferenciacije blastomerov, pri čemer se zunanja plast celic odslej razvija v membrane in placenta, medtem ko se bo notranja plast sčasoma razvila v embrioblast, izvor morebitne zarodkov. Ko se celična zbirka, ki se zdaj imenuje blastocista, ugnezdi v maternici sluznica, se v kasnejši gastrulaciji oblikujejo tri zarodne plasti, iz katerih se bodo kasneje razvile celotne tkivne in organske strukture človeka. Poleg tega je tako imenovana nevronska cev, ki je osnova osrednjega živčni sistem, se oblikuje. Prelomnica v embriogenezi je nastanek tako imenovane primitivne žilice. To lahko vidimo kot zgostitev na eni strani organizma in prvič razkrije prostorsko orientacijo: vzdolžna os plod je bila ugotovljena. Na enem koncu primitivne črte je primitivno vozlišče, iz katerega je Glava zarodka se bo odslej razvijalo. Po zaključku tega zgodnjega embrionalnega razvoja sledi drugi del embriogeneze, katere glavna naloga je organogeneza - tvorba poznejših organov. V prvih dveh tednih te razvojne faze je možganov, srcein najprej se pojavijo oči. Celotna embriogeneza je podlaga za nadaljnji razvoj plod. Vse, kar se vzpostavi in uredi v njegovem obdobju, ima več učinkov na razvoj zarodka in celotno življenje človeka.
Bolezni in motnje
V obdobju embriogeneze je tveganje za morebitne malformacije in bolezni največje, saj oblikovanje organov še ni končano in je nanj mogoče izjemno vplivati. Številni različni sprožilci lahko vplivajo na optimalen razvoj ploda in niso redko vzrok splavov.V nekaterih primerih jih ženska niti ne opazi, zato se lahko zgodi, da plod splavi, preden jo ženska sploh opazi nosečnost. Če splav ne pojavi in se škodljivi vplivi nadaljujejo, se lahko pri plodu razvijejo resne malformacije. Nerazvitost v možganov regija, obrazne deformacije in nerazvitost območja notranjih organov so najpogostejše malformacije. Največji dejavniki tveganja za splav ali deformacija v fazi embriogeneze so nalezljive bolezni, toksini (kot npr nikotin) vstop v materin organizem, zdravila ali škodljivo sevanje. Matere, ki uživajo alkohol na primer v zgodnjih fazah nosečnosti tvegajo, da bo njihov otrok trpel fetalni alkoholni sindrom. To se kasneje kaže v obliki motenj rasti, značilno vidnih obraznih potez ali različnih psiholoških nepravilnosti. Po fazi embriogeneze se tveganje za malformacije ploda nenehno zmanjšuje. Poleg tveganj, ki jih ta faza predstavlja za nerojeno bitje, prvi tedni nosečnosti predstavljajo tudi naporen čas za bodočo mamo. Ker je začetno obdobje nosečnosti povezano z močnimi hormonskimi spremembami, približno 50 do 90% žensk trpi zaradi povečanih slabost, bruhanje in omotica v tej fazi. Med nosečnostjo pa ženske hormonske ravnovesje in se pritožbe v večini primerov zmanjšajo.
