V medicini je izraz mobilnost običajno povezan z spoji telesa. Obseg mobilnosti je naveden za spoji z metodo nevtralne ničle. Togost sklepov je mogoče dokumentirati na ta način.
Kaj je mobilnost?
V medicinski uporabi je mobilnost pogosto povezana z spoji telesa. V človeškem telesu se pojavijo številni gibalni procesi. Mnogi od njih so neprostovoljni in s tem zunaj našega nadzora, na primer tako imenovana peristaltika požiralnika, črevesja, želodecin sečevod, ali gibanje dihalnih mišic in srce mišice. Medicina navadno loči nehotene gibalne procese od aktivnih v smislu gibalne aktivnosti. Procese nehotenega gibanja včasih imenujemo tudi gibljivost. Po drugi strani je treba mobilnost ločiti od gibljivosti. V ožji definiciji ta mobilnost ustreza pasivni mobilnosti in se torej nanaša na fizično lastnost, da se lahko pasivno premika. V medicinski uporabi je mobilnost pogosto povezana s telesnimi sklepi, ki jih je mogoče pasivno premikati. Za merjenje te mobilnosti se uporablja metoda nevtralne ničle. V razširjenem pomenu pa medicinski izraz mobilnost ne pomeni izključno pasivne sposobnosti gibanja sklepov, temveč zajema vse oblike gibljivosti. V tem kontekstu se izraz lahko nanaša na primer na sposobnost samostojnega gibanja, kot v nevrologiji. Poleg tega širši pomen izraza vključuje sposobnost tkiv, da se premikajo, kot je bilo preverjeno med palpacijo.
Funkcija in naloga
V ozki definiciji medicina uporablja izraz „mobilnost“ ali „mobilnost“ za označevanje številnih telesnih sklepov, ki jih je mogoče pasivno premikati. V klinični praksi se gibljivost posameznih sklepov določa z metodo nevtralne ničle in poroča kot ortopedski indeks. Pri metodi gibljivost sklepa ustreza trimestni kodi. Pasivno gibanje poteka iz nevtralnega ničelnega položaja sklepa in je izraženo v kotnih stopinjah od tega položaja. Prva številka trimestne kode opisuje odmik od središča telesa. Takšne vrste gibanja vključujejo podaljšanje, Ugrabitev, pronacija, umik, odvzem ulnarja, dvig in retroverzija ali vodoravni podaljšek. Druga številka se od nič razlikuje le, če zadevnega zgloba ni mogoče pasivno postaviti v običajni ničelni položaj. Če sklep ne more več zavzeti tega začetnega položaja, je nič pred ali pred najmanjšim upogibanjem ali po najmanjšem podaljšku sklepa. Tretja številka predstavlja gibe, ki vodi telesu. Sem spadajo fleksija, addukcijain supinacija. V nekaterih primerih je obseg gibanja podan tudi v nasprotni smeri. Nekateri sklepi imajo več kot eno os gibanja in nato zahtevajo več trimestnih kod, ki označujejo splošno gibljivost. Na primer zdrav kolčni sklep je sposoben podaljšati in upogniti z vrednostmi 10-0-120. Vrednosti za Ugrabitev in addukcija so 45-0-30 in zunanja rotacija in notranja rotacija sta 50-0-40. Če je mobilnost glede na Ugrabitev or addukcija, lahko spoj na primer ima vrednost 180-90-0. V tem primeru je obseg gibanja na ustrezni osi le 90 stopinj.
Bolezni in pritožbe
Metoda nevtralne nič lahko dokumentira omejeno gibljivost sklepov. Omejitve v mobilnosti so prisotne v okviru različnih bolezni, kot so deformacije ali nesreče. Mobilnost se močno zmanjša tudi v primeru togosti sklepov ali togosti sklepov. Togost sklepov lahko na splošno prizadene vse sklepe telesa. V večini primerov pa togost sklepov prizadene prste, kolenske sklepe ali komolce. Togost sklepov je akutna, na primer po naključni poškodbi ali pa se kronično pojavi pri različnih boleznih. Stopnja resnosti je odvisna od vzroka in se lahko razlikuje od majhnih omejitev gibanja do popolne nepremičnosti. Ločimo dve vrsti togosti sklepov.Ena izmed njih je kontraktura, pri kateri sam sklep ni poškodovan in v osnovi povezani ligamenti, mišice oz. tetive so vzrok. Ankiloza ustreza tudi togosti sklepov. Poškodovani sklepi in kosti so vzrok za to vrsto omejitve gibanja. V posameznih primerih se lahko zaradi počitka v postelji pojavi togost sklepov. Pomanjkanje gibanja sklepov v a obliž igralska zasedba na primer pogosto vodi do omejitve njihove mobilnosti, ker tetive, vezi ali mišice se skrajšajo kot del pomanjkanja gibanja. Togost sklepov pa je veliko pogostejša v okviru bolezni. Ena najpomembnejših bolezni v tem kontekstu je protin. Enako pogost je osteoartritis, ki degenerira same sklepe in podobno protin, povzroča hudo bolečina. Osteoartritis ločiti od starostno-fiziološke obrabe. Očitno se šteje le obraba, ki presega starostno-fiziološko raven artroza, ki ga spodbujajo predvsem neusklajenosti in nepravilni napetosti. Gibljivost sklepov lahko ustreza popolni nepremičnosti zaradi artroza. Nasprotno pa starostno-fiziološka togost sklepov običajno ne povzroči popolne nepremičnosti.
