Imunološki spomin je sestavljen iz spominskih celic T in B in zagotavlja imunski sistem s posebnimi informacijami o določenem patogeni. To omogoča imunski sistem za učinkovitejši in hitrejši boj proti bolezni po začetni okužbi. V avtoimunske bolezni, napačni podatki so verjetno shranjeni v imunološkem spomin.
Kaj je imunološki spomin?
O spomin T celice in spominske celice B celice imunski sistem so združeni kot imunološki spomin. Natančneje, bela kri celice (levkociti) in njihova podskupina, limfociti, opravljajo imunološke funkcije v organizmu višjih organizmov. T-spominske celice in B-spominske celice imunskega sistema so povzete kot imunološki spomin. Še posebej belo kri celice (levkociti) in njihove podskupine limfociti, prevzamejo imunološke funkcije v organizmu višjih živih bitij. Spominske celice T in B so specializirani podskupini T in B limfociti. Tako B kot T limfociti lahko proizvajajo protitelesa in so del prilagodljivega imunskega sistema, ki reagira s humoralnimi in celičnimi imunskimi odzivi na tuje antigene. B- ali T-celice se aktivirajo ob prvem stiku s specifičnim antigenom. Posledično jih velik del umre. Preostale celice se lahko razvijejo v spominske celice. Po ponovnem stiku z antigenom se aktivirajo s takojšnjim učinkom in si "zapomnijo" zadevni antigen. Na ta način v zelo kratkem času sprožijo naučene imunske odzive, ki preprečijo izbruh okužbe. Prva ugibanja o obstoju imunološkega spomina so se zgodila v 19. stoletju, ko je a ošpice na Ferskih otokih je izbruhnila epidemija in opazili zaščito pred novo boleznijo.
Funkcija in naloga
Imunski odzivi so bodisi humoralni bodisi celični. Patogeni v kri or limfna sprožijo humoralni imunski odziv. Plazma beljakovin v obliki imunoglobulini prisotni v telesnih tekočinah za boj proti antigenom. Celični imunski odziv ne nadzira imunoglobulini, ampak posebej z T limfociti. Premikajo se v krvi in limfna tekočino in združite s svojimi receptorji celice, ki predstavljajo antigen, da sprožijo celično smrt. Aktivacija celic T in B s stikom s patogenom jih spremeni v spominske celice. Celice spomina B tako tvorijo informacijsko shrambo za tvorbo protiteles proti boleznim, za katere je organizem že zbolel. Vsak humoralni imunski odziv aktivira celice B, ki nosijo primerne protitelesa na njihovi površini za boj. Celice B se po aktivaciji delijo. Nekatere celice postanejo plazemske celice. Preostale celice B se spremenijo v celice B spomina. Ko telo spet pride v stik s patogenom in je potreben humoralni imunski odziv, se celice spomina B z vratolomno hitrostjo spremenijo v plazemske celice. Še preden izbruhne okužba, se tako sproži odziv protiteles. Glede T celic poteka podoben postopek. Zaradi stimulacije imunskega sistema z antigenom se specifične celice T pomnožijo desetkrat do stokrat. Večina T celic ima kratko življenjsko dobo in po imunskem odzivu umre vnaprej programirana celična smrt. Približno pet odstotkov celic preživi imunski odziv. Te celice se po večkratnem stiku z antigenom spremenijo v dolgožive spominske celice in zagotovijo hiter imunski odziv. Imunološki spomin ljudi tako hrani podatke o določenih patogeni in ga da na razpolago organizmu. Spominske celice podpira njihovo preživetje eozinofilni granulociti. Tako je imunski sistem sposoben učenje, prilagodljiv in zato bolj učinkovit. Shranjene informacije v imunološkem spominu so obrambnemu sistemu organizma na voljo že nekaj desetletij zaradi dolgotrajnosti spominskih celic.
Bolezni in bolezni
Avtoimunske bolezni zasidrati v okvarah in napačnih informacijah, shranjenih v imunološkem spominu. V revmatizem, multipla skleroza ali črevesna bolezen Crohnova bolezense telo torej bori samo s seboj. Pri zdravem človeku imunski sistem zaradi imunološkega spomina nekatere patogene prepozna kot tuje in natančno ve, kateri protitelesa poslati v boj z njimi. V avtoimunske bolezni, imunski sistem ne uspe več ločevati med tujki in telesnimi lastnimi snovmi. Zato se protitelesa pošljejo proti lastnemu tkivu telesa. Doslej so avtoimunske bolezni veljale za neozdravljive. S droge kot imunosupresivi, uničujoče napade na lastno tkivo telesa lahko zatremo, odložimo ali vsaj oslabimo. Imunološki spomin ima sedež v Ljubljani kostni mozeg, kjer nastajajo spominske plazemske celice in preživijo leta. Razpravlja se o sorazmerno novem pristopu k zdravljenju avtoimunskih bolezni z odstranitvijo eozinofilnih granulocitov iz kostni mozeg. Ker granulociti pomagajo preživeti spominske celice, bi njihovo odstranjevanje celice pripeljalo do smrti. Uravnavanje prekomerno aktivnega imunskega sistema z začasnim odstranjevanjem granulocitov iz kostni mozeg bi lahko izbrisal imunološki spomin, ki predstavlja avtoimunsko bolezen. Izkušnje v rak bolniki z dodatnimi avtoimunskimi boleznimi kažejo, da je imunološki spomin res mogoče izbrisati. Kemoterapija uničili celoten njihov imunski sistem. Z presaditev lastnih izvornih celic, bi ga lahko obnovili. V večini primerov so jim imunološki spomin nato izbrisali in premagali avtoimunsko bolezen. Kljub uspehu te terapevtske možnosti je izbris imunološkega spomina začasno povezan z velikim tveganjem za okužbo in zato ni odobren za masa uporaba. V prihodnosti pa bo mogoče z uporabo subtilnih metod iskati določene pomnilniške celice v telesu, ki jih je mogoče ciljno izbrisati.
