Pokončen stoječ položaj človeka. Kaj je to, kakšne koristi ima in kaj pravi o ljudeh, bomo o tem razpravljali tukaj. Kljub številnim prednostim pokončne drže pa tudi stoje predstavlja tveganje.
Kaj stoji?
Stoj je oblika drže. V povprečju ljudje stojijo približno 6 ur na dan in se v tem obdobju borijo proti gravitaciji. Stoj je oblika drže. V povprečju ljudje stojijo približno 6 ur na dan in se v tem obdobju borijo proti gravitaciji. Značilnost stoje je, da vse spoji so v položaju podaljšanja. Muskulatura trupa mora biti za to izrazita in močna, da se lahko ta položaj ohrani. Telesna teža leži na gležnjih, kolenu spoji in kolčni sklepi. Medenica, hrbtenica in prsni koš zagotavljajo zgornji del telesa potrebno stabilnost. Mišični aparat poleg kostnih struktur prevzame tudi podporno funkcijo in jo lahko vzdržuje ravnovesje in s pomočjo ustrezne stimulacije centrirajte težišče telesa.
Funkcija in naloga
Stoječi položaj je poravnan s kolenom spoji in kolčni sklepi v podaljšku (raztegnjeni). Stopala so razmaknjena v širini bokov. Medenica, hrbtenica in prsnico so pokončni. Vendar pa anatomsko-fiziološki lordoza in kifoza Ohraniti je treba (mahanje v obliki črke S) hrbtenice. Roke so vzporedne z zgornjim delom telesa. The Glava je v nevtralnem položaju nič. Gledano bočno, ušesna mečnica, ramenski, kolčni in kolenski sklepi ter bočna malleolus tvorijo ravno črto. Težišče telesa je za varno držo centrirano in poravnano čez stopala. Dolgotrajno bivanje v tem položaju je za človeško telo zelo naporno, saj sta hrbtenica in stopala pod konstanto stres. Vse velike mišične skupine so pod napetostjo zaradi funkcije zadrževanja, vse majhne mišične skupine si prizadevajo za vzdrževanje ravnovesje in stabilizirajo sklepe. Telo se v stoječem položaju bolj trudi, da ohrani kardiovaskularni sistem in to zagotovite kri se ne združuje na obrobju. Z znanstvenega vidika je pokončen položaj nujen za nabiranje hrane, skrb za družino, prevoz večjih količin in druge dejavnosti. To ljudem omogoča prosto gibanje obeh rok in opravljanje del. Druga prednost pokončne drže je, da lahko ljudje delujejo bolj prožno in se po potrebi premikajo. Znanstveniki so prav tako prišli do zaključka, da možganov deluje bolje, če stoji pokonci, ker nanj ne vpliva sevalna geotermalna toplota, zrak pa ga lahko bolje hladi. Ta ugotovitev bo veljala zlasti za zgodnje čase pokončnega stanja, ko so prvi ljudje živeli na predvsem zelo toplih območjih. Pokončna drža ni koristna samo za prožnost in aktivnosti. Veliko pove tudi o človekovi psihi, značaju in čustvenem stanju. S psihološkega vidika, če nekdo zavzame pokončno držo, ni osredotočeno le težišče telesa, temveč tudi um. Tako je pokončna drža že od nekdaj veljala za znak dostojanstva, samozavesti in suverenosti. Poleg tega so ljudje videti bolj kompetentni, dostopni in iskreni. Pokrčena drža pa kaže na negotovost, nezadovoljstvo in nelagodje. Sčasoma je zaradi tega prišlo do številnih pogovornih izrazov, na primer »ohranjanje drže« ali »pogrbitev«. V bistvu pa dolgotrajno stojenje dolgoročno povzroča škodo. Zaradi anatomske in fiziološke zgradbe človeškega telesa je zasnovan za dinamične gibe in ne za stalno vztrajanje v enem položaju.
Bolezni in bolezni
Dolgotrajno vzravnano stanje ima lahko kratkoročne in dolgoročne posledice. Kratkoročno se lahko zgodi bolečina v nogah, gori občutek na dnu stopal, mišice krči, bolečina v vratni, prsni in ledveni hrbtenici ter občutek "težkih" nog. Poleg tega utrujenost lahko pride zaradi slabših kri pretok do možganov. Dolgoročno se lahko pojavijo edemi v nogah, večinoma v spodnjem delu noga Območje. Krčne žile, tromboza ali pa se lahko razvije ukrivljenost hrbtenice zaradi slabe drže. Slaba drža lahko vodi do boleče mišične napetosti (miogeloza). Ti so lahko sprožilec za glavoboli ali splošno nelagodje, do omotica in motnje vida. Blokade vretenčnih sklepov vodi do bolečina, ki nastane zaradi povečanega pritiska na telesa vretenc in se lahko poslabša z rotacijskim gibanjem oz hiperextension hrbtenice. Mišično-skeletnega sistema ni mogoče izkoristiti v celoti, zaščitne drže pa se razvijejo kot zaščitni mehanizem za preprečevanje morebitnih poškodb. Pogosto se pojavijo tudi nepopravljive poškodbe hrbtenice. To so lahko znaki obrabe ali celo hernije diskov. Simptomi so izraženi z močno bolečino v predelu hrbtenice. V nekaterih primerih se lahko pojavi otrplost v okončinah, kot je želatinasto jedro medvretenčni disk pušča ven v primeru hernije in lahko stisne ali stisne živčne poti, ki potekajo v hrbtenični kanal. Poleg otrplosti se lahko pojavijo tudi sevalne bolečine v prizadetih okončinah. Napor statičnega stoje, kašljanje in kihanje ter s tem povezan pritisk na diske in mišice lahko poslabša bolečino. Ogroženi bolniki, ki se ukvarjajo s stoječimi dejavnostmi, morajo upoštevati preventivne ukrepe. Izobraževanje funkcionalna pokončna drža, ki krepi celoten posturalni aparat in kardio trening v obliki vzdržljivost usposabljanje za krepitev kardiovaskularni sistem lahko preventivno ukrepe. Poleg tega lahko zdravnik predpiše kompresijske nogavice podpirati vaskularni sistem in s tem preprečevati kri od združevanja na obrobju.
