Napoved | Bdenje kome

Prognoza

Napoved za bolnika z apalicami koma je na splošno slabo. Precej manj kot polovica bolnikov okreva po tem stanje, saj je v večini primerov hudo možganov škoda pred tem. Kljub temu obstajajo različni parametri, ki govorijo v prid boljši prognozi.

Sem spada mladost bolnika, manj kot 24 ur koma pred nastopom vegetativnega stanja in travmatičnim dogodkom kot vzrokom za stanje, medtem ko imajo bolniki z vegetativno komo slabšo prognozo zaradi pomanjkanja kisika ali zmanjšane kri obtok. Dejavniki, ki kažejo na slabo prognozo za bolnika, so odsotnost možgansko deblo refleks po več kot 24 urah hude spremembe na EEG, velike možganov oteklina, okvara učenec odgovoriti po 72 urah in dvostransko škodo na možgansko deblo. Praviloma do popolnega okrevanja iz vegetativnega stanja ne pride - bolniki v vsakdanjem življenju potrebujejo vseživljenjsko pomoč.

Če po a kraniocerebralna travma ni prišlo do izboljšanja stanje od koma bolnika v 12 mesecih, po tem obdobju običajno ni pričakovati. Ne obstaja neposredna profilaksa, da bi se izognili koma bdenje. Bdela v komi je običajno posledica težkega možganov škoda v primeru nesreče ali drugih, ne nujno predvidenih dogodkov.

Daljnoviden način življenja je zato osnovna zahteva, da se izognemo takim pogojem. Da se ne bi razvile bolezni, ki bi lahko nekega dne povzročile a koma bdenje, na primer kapi, je osnova zdrav način življenja. Dovolj gibanja in zdravo prehrana so osnovni pogoj za vzdrževanje zdravje, vendar osebe ne more posebej zaščititi pred apalnim sindromom.

ki

Oskrba bolnikov v apalicni komi se od ene osebe do druge zelo razlikuje in zahteva veliko casa in izkusenj. Vsak bolnik se nekoliko razlikuje po svojih potrebah. Koncept oskrbe je torej individualno prilagojen posameznemu primeru.

Tudi glede na stopnjo Wachkoma se ukrepi, ki jih je mogoče zagotoviti, razlikujejo. Za pacienta ne gre le fizično skrbeti za njegove osnovne potrebe, temveč je treba spodbujati tudi gibalni in duševni razvoj. A koma bdenje za pacienta zato pogosto skrbi skupina različnih uslužbencev.

Sem spadajo usposobljene medicinske sestre in zdravniki na eni strani ter logopedi, fizioterapevti in delovni terapevti na drugi strani ter seveda svojci, ki bi morali biti vključeni tudi v oskrbo pacienta. Z usmerjenim nagovorom do pacienta in večkratnim predstavljanjem različnih dražljajev, na primer glasbe, taktilne stimulacije kože, uporabe živali, luči ali barv, je mogoče obravnavati in aktivirati možganske predele bolnika. Nekateri bolniki v komi se izboljšajo. Intenzivna nega in podpora pacientu je torej osnovni predpogoj za njihovo morebitno rehabilitacijo.