Prognoza pljučnega raka

Diagnoza rak mnoge paciente sooča z vprašanjem življenja in preživetja. Vprašanje "koliko časa mi ostane?" večina prizadetih zelo hitro opeče pod nohti, saj diagnoza "rak"Je še vedno povezana z gotovo smrtjo.

Vendar pa je danes le nekaj vrst rak pomenijo določeno ne-preživetje. Diagnoza tumor pomeni najprej novo tvorbo tkiva. To je lahko benigno ali maligno in načeloma se lahko katera koli vrsta celic v človeškem telesu degenerira.

Benigni tumorji se ne štejejo kot rak. Kar v pogovoru imenujemo "rak", so maligni tumorji. Karcinomi so tumorji, ki izvirajo iz zgornje celične plasti tkiva.

Pljuča rak je še danes zelo resna tumorska bolezen. 25% vseh diagnosticiranih tumorjev najdemo v pljuč. Pri moških pljuč rak je najpogostejši vzrok smrti in prognoze na splošno veljajo za slabe.

Po 15 letih je 15% bolnikov z diagnozo pljučni rak so še vedno živi. Čeprav se vse to sliši zelo ostro, napoved za pljučni rak ni mogoče izraziti preprosto kot število. Obstaja veliko dejavnikov, ki vplivajo na verjetnost preživetja in onemogočajo natančne napovedi za vsakega bolnika.

Prav zato bolnikov ne bi smeli odvračati s številkami, saj so to običajno povprečne vrednosti in jih ni mogoče neposredno uporabiti za njihov individualni potek. Daleč najpomembnejši dejavnik za povečanje verjetnosti preživetja je zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni. Najpomembnejši ukrep za preprečevanje pljučni rak ne kaditi, saj je 85% primerov pljučnega raka posledica kajenje.

Pri zgodnjem odkrivanju je pomembno prepoznati opozorilne znake (npr. Kašelj več tednov, nenadno poslabšanje kadilcev kašelj ali nenamerno izgubo teže itd.) in se že zgodaj posvetovati z zdravnikom, da razjasni te možne znake. Če diagnosticiramo pljučnega raka, lahko na podlagi naslednjih točk dobimo približne ocene verjetnosti preživetja.

Pljuča je sestavljena iz različnih vrst celic, od katerih ima vsaka svojo funkcijo in ki skupaj tvorijo funkcionalna pljuča. Iz vsake od teh vrst celic se lahko razvije tumor. V pljučih obstajajo 4 vrste tumorjev: ti posamezni tipi so združeni v dve skupini, ki se v bolnišnicah standardno uporabljajo za razvrščanje.

Ločijo se drobnocelični bronhialni karcinomi (ovseni celični karcinomi; 15% vseh primerov) in nedrobnocelični bronhialni karcinomi (85% vseh primerov). V to skupino spadajo karcinomi žlez, celični karcinomi ovsa in velikocelični karcinomi (imenovani tudi velikocelični karcinomi). Stopnja preživetja je na splošno višja pri nedrobnoceličnih tumorjih kot pri drobnoceličnih.

  • Tumorji žlezastih celic (= adenokarcinomi)
  • Pokritocelični tumorji (= ploščatocelični karcinom; skvamozna celica je zgornja obloga celične plasti)
  • Tumorji ovsenih celic (ki izvirajo iz celic, ki sproščajo hormone) in
  • Velikocelični karcinomi. Slednjih ni mogoče določiti za določeno vrsto celic kot izvora tumorja.