Kakšna je nasičenost s kisikom?
Nasičenost s kisikom opisuje, kolikšen odstotek rdeče kri pigment (hemoglobina) je napolnjen s kisikom. Pomembno je za oceno dihalne funkcije. Na nasičenost kisika lahko vplivajo različni dejavniki.
Ena pomembnih spremenljivk je starost. Pri otrocih in mlajših odraslih mora biti nasičenost 100%, medtem ko lahko s starostjo pade na 90%. Vlogo igrajo tudi PH, temperatura in koncentracija ogljikovega dioksida. Poleg posameznih spremenljivk so različne klinične slike (KOPB, srce okvara itd.) lahko negativno vpliva na nasičenost kisika.
Kje je mogoče povsod izmeriti nasičenost s kisikom?
Za nasičenost kisika obstajata dve metodi. Preprosto merjenje opravimo s pulznim oksimetrom - majhno napravo, ki meri absorpcijo svetlobe in s tem prikazuje nasičenost kisika. Pulsni oksimeter lahko pritrdite na a prst ali celo do ušesne mečice.
Po kratkem času se vrednost prikaže na zaslonu. Vendar se pri tej metodi lahko pojavijo merilne napake, zato kri analiza plinov je primerna za natančnejše preiskave. Za kri Analiza plinov, odvzem krvi iz arterije bolnika.
Običajno se kri odvzame iz arterije ki se nahaja na zapestje. V tej analizi so navedeni parametri, kot so nasičenost s kisikom, parcialni tlak ogljikovega dioksida in kislinsko-bazična ravnovesje se zabeležijo. To omogoča celovito diagnozo in omogoča sklepe o osnovni bolezni.
Kdaj je treba spremljati nasičenost s kisikom?
Vsako uro nasičenost kisika redno spremlja anesteziolog (anesteziolog) anestezijo. Med anestezijo, je pacient umetno prezračen, zato je nasičenost pomemben parameter pri ugotavljanju, ali je pacientovo tkivo ali organi dovolj oskrbljeno s kisikom. Poleg tega je v intenzivni negi in nujna medicina, spremlja se nasičenost kisika.
In nujna medicina človek želi pridobiti vtis o pacientu in njegovih funkcijah cirkulacija telesa. Skozi nasičenost s kisikom lahko ocenimo dihalno funkcijo. Po potrebi lahko bolniku dovajamo tudi kisik.
V intenzivni medicini pa so bolniki običajno nestabilni in dihanje je mogoče le v omejenem obsegu. V tem primeru je treba dovajati kisik. Količino, potrebno za to, lahko izračunamo na podlagi nasičenosti s kisikom.
Poleg tega bolniki s kronično pljuč bolezni je treba spremljati. Sem spadajo bolezni, kot so KOPB, bronhitis, bronhialna astma or cistična fibroza (prirojena presnovna bolezen). A tudi druge bolezni, kot npr srce okvara, lahko negativno vpliva na nasičenost.
Če je nasičenost s kisikom slaba ali pade, lahko bolniku dovajamo kisik. To je še posebej pomembno za bolnike v končni fazi KOPB. Ti bolniki morajo nasičenost nadzorovati doma in prilagoditi potrebe po kisiku.
